Prof. dr. Ivan Žolger

Profesor dr. Ivan Žolger je bil tik pred razpadom Avstro-Ogrske, profesor za upravno – in danes bi rekli tudi ustavno pravo – na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju, hkrati pa od jeseni 1917 tudi minister v zadnji tehnični vladi stare monarhije. Poleg upravnega in ustavnega prava je bil velik poznavalec mednarodnega prava, zlasti pa tako notranjepravnega kot mednarodnopravnega položaja slovenskega ozemlja. Zaradi tega mu je v letu 1919 na mirovni konferenci v Parizu svoje mesto med štirimi mesti pooblaščenih pogajalcev odstopil nesporni politični voditelj Slovencev takratnega časa dr. Anton Korošec. Prav zaradi sodelovanja vseh treh prvoimenovanih profesorjev na Pravni fakulteti na mirovni konferenci v Parizu – poleg dr. Žolgerja, sta to bila tudi dr. Leonid Pitamic, naš prvi dekan, in dr. Bogumil Vošnjak – se je začetek predavanj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani zamaknil do 15. aprila 1920, stoletnico česar praznujemo na današnji dan.

Ivan Žolger, v šolskih letih odličen dijak in študent, za izjemen študijski uspeh tudi prejemnik cesarjevega diamantnega prstana, si je ugled in položaje sčasoma pridobil zaradi svojega ogromnega znanja, ne pa, na primer, zaradi svojega porekla. To je bilo večkrat na njegovi akademski in karierni poti v upravi prej ovira. To je veljalo že za njegova študijska leta v Gradcu, kjer mu je bila pot zaprta, navkljub izjemnemu študijskemu uspehu. Na Dunaju je bilo lažje in kmalu je postal izredno cenjen zlasti zaradi odličnega poznavanja zapletenih razmerij avstrijskega dela države z ogrskim, a tudi pravnega položaja dvora samega. Še posebej ga je cenil prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand, po njegovem uboju v Sarajevu pa sledeč njegovemu vzoru tudi zadnji cesar, mladi Karel I. Ta ga je v letu 1918 povabil tudi v svoj Tajni svet. V zadnjem letu monarhije mu je Karl poveril tudi pomembno tajno nalogo, sodelovati v pripravah na še zadnji poskus revizije ustave za avstrijski del monarhije (več o tem v razpravi na https://ojs.inz.si/pnz/article/view/658/946 ).

Ves čas svojega delovanja v vrhovih avstrijske uprave pa je dr. Žolger mislil in deloval tudi v smeri, kako zagotoviti čim večjo stopnjo avtonomije za Slovence, najprej v okviru trialističnih načrtov, ko pa so še zadnji upi maju 1918 na to propadli, pa v okviru pričakovane nove politične tvorbe. Tudi svoje otroke je, kot je poudaril, izšolal v slovenskem jeziku, znana pa je tudi njegova izjava, da bo zapustil Dunaj in prišel v Ljubljano ne glede na okoliščine takoj, ko bo ustanovljena Univerza. Nanjo so namreč Slovenci čakali že v Habsburški monarhiji vsaj od leta 1848. Takole pa o Žolgerju in prizadevanjih za slovensko univerzo in pravno fakulteto piše prvi profesor za pravno zgodovino na naši fakulteti, dr. Janko Polec, ki je bil desetletja tudi sam, tako kot dr. Danilo Majaron, »oče slovenske univerze«, angažiran pripadnik t. i. »vseučiliškega gibanja«:

»[Žolger je bil] v boju za njeno  uresničenje [Univerze] najboljši svetovalec in pobudnik voditeljem v tej borbi. Tudi v najbolj obupnih časih ni izgubil globoke vere v končno uresničenje svojega ideala. Dr. Danilo Majaron, ki je bil z Žolgerjem vsa leta od l. 1900 v stalnih osebnih stikih, je ne enkrat črpal iz te vere pogum za nadaljnje delo. Neštetokrat je dr. Majaron to poudarjal.« (Janko Polec, »Slovenski pravni znanstveniki pretekle dobe v tujini,« 200)

V čast in spomin na še eno izreden prispevek Ivana Žolgerja, tj. na njegovo organizacijsko in vsebinsko delo na besedilu dokumenta ustavnega pomena, ki ga je za slovensko ozemlje sprejela Narodna vlada Države SHS v Ljubljani novembra 1918, Naredbi celokupne vlade o prehodni upravi, znani sodobnikom preprosto kot »Žolgerjeva ustava«, pa smo na fakulteti odkrili spominsko obeležje že ob stoletnici ustanovitve Narodne vlade, ki je bila imenovana 31. oktobra 1918 prav v današnji stavbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

izr. prof. dr. Katja Škrubej

V Ljubljani, 15. aprila 2020  

                                         



Doprsni kip prof. dr. Ivana Žolgerja

Kontakt Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta

Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana
01 / 42 03 100 01 / 42 03 115