Da se večina kaznivih dejanj odkrije, je pravljica

Ljubljana, 18. september 2019 – »Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti dosega največji delež materialne škode med vsemi gospodarskimi kaznivimi dejanji. Letos je ta delež kar 60-odstoten,« je ob otvoriti konference Poslovna forenzika, ki poteka danes in jutri na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, povedala generalna direktorica Policije mag. Tatjana Bobnar. Poudarila je, da so kazniva dejanja, ki so najbolj zaznamovala zadnje desetletje, zagotovo gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, pri katerih je običajno povzročena tudi največja materialna škoda in pridobljene največje protipravne premoženjske koristi.

In ravno preiskave tovrstnih kaznivih dejanj so v osrednjem zanimanju že tretje konference Poslovna forenzika, ki jo organizirajo Tax-Fin-Lex, Visoka šola za računovodstvo in finance (VŠR), Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR ter Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Dr. Branko Mayr iz VŠR pa je ob tem poudaril, da je mnenje, da se večina kaznivih dejanj in/ali storilcev odkrije, zgolj pravljica. Temu je na podlagi rezultatov že 15. globalne raziskave EY o prevarah, izvedene ob koncu leta 2018, pritrdil tudi osrednji govornik prve sekcije, sicer globalni partner za forenziko transakcijskih storitev pri Ernst & Young, John Wilkinson, ki je ob tem dodal, da se je prav vsaka organizacija (gospodarska, vladna, nevladna) v zadnjem letu soočila s prevaro in/ali gospodarskih kaznivim dejanjem. Zanimivo je tudi, da je v raziskavi globalno 38 odstotkov anketirancev menilo, da sta podkupovanje in korupcijske prakse široko razširjene, medtem ko v razvitih državah ta delež 20 odstotkov, v t. i. razvijajočih se državah (angl. emerging countries) pa kar 53 odstotkov vseh sodelujočih. In zakaj kljub visokim kaznim organizacije še vedno padajo v kolesje podkupovanja in nepoštenega poslovanja? Wilkinson vidi odgovor na to pereče vprašanje predvsem v slabi pripravljenosti družb na ustrezno ukrepanje: »Organizacije, ki se pravilno pripravijo in predvidijo morebitne možnosti za zlorabe v družbi, bodo uspešnejše pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju zlorab v svojih družbah.«

Vlivajo pa nekaj optimizma uradni statistični podatki policije, ki kažejo trend upadanja števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete od leta 2015 dalje. Takrat so jih, tako Bobnarjeva, obravnavali skoraj 13.000, lani nekaj več kot 8.000 (leta 2015 je bilo obravnavanih 12.892, leta 2018 pa 8.382 tovrstnih kaznivih dejanj). Še vedno pa gospodarska kriminaliteta v celotni kriminaliteti predstavlja visok delež, približno 15 odstotkov. Škoda, povzročena z gospodarskimi kaznivimi dejanji, pa je lani dosegla kar 483 milijonov evrov.

Škodljivim ravnanjem in kriminaliteti je izpostavljena vsaka organizacija, pa naj bo to podjetje, ki je podrejeno tržnim zakonitostim, neprofitna organizacija, institucije javnega sektorja ali katera koli druga organizacijska struktura. »Poslovna področja in dejavnosti se danes spreminjajo hitreje kot kdaj koli prej. Poslovni subjekti se dnevno ustanavljajo, združujejo, restrukturirajo ali privatizirajo,« je pojasnila Bobnarjeva in dodala, da so vse to so situacije, v katerih lahko subjekti prikažejo drugačno finančno stanje od dejanskega, bodisi boljše ali slabše, odvisno od vrste načrtovane zlorabe. »Vendar pa to niso edine situacije, ki odpirajo možnosti za zlorabe, zato je osnovna dejavnost poslovne forenzike odkrivanje prevar in napak v kateri koli fazi poslovanja,« je še poudarila Bobnarjeva.

Konferenca se bo s temo uporabe umetne inteligence v boju zoper prevare zaključila v četrtek, 19. septembra 2019.