Diplomantka Pravne fakultete Lana Cvikl je na svečanem dogodku ob tednu Univerze v Ljubljani prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je danes, dan pred Prešernovim rojstnim dnem in rojstnim dnem Univerze v Ljubljani, ki bo jutri praznovala 96 let, podelil Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani.
Med izbranimi študenti, ki so prejeli nagrade za najboljša dela na področju znanosti in umetnosti, je bila tudi diplomantka Pravne fakultete Lana Cvikl.


Podelitev Prešernovih nagrad UL 2015 – predstavitev nagrajenke Lane Cvikl 

Lana Cvikl se je rodila 3. aprila 1986 v Slovenj Gradcu, polovico otroštva je preživela v ZDA in na Poljskem. Po zaključeni splošni gimnaziji Šentvid se je vpisala na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Sodelovala je s študentsko revijo Pamfil, kasneje postala urednica te revije in bila dolgoletna predsednica Društva mladih pravnikov in študentov prava. Na Pravni fakulteti je režirala dobro obiskane glasbeno-pesniške večere, tudi kulturni večer ob 90. obletnici fakultete. V letu 2011 je predstavljala Slovenijo na tekmovanju iz mednarodnega javnega prava Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition, kjer je osvojila posebno priznanje, ki se podeljuje najboljšim govornikom. Več let je bila prostovoljka v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, kjer je skupaj z obsojenkami pripravljala zavodsko glasilo in prireditve. Od januarja letos dela na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice pripravlja poročila o stanju človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Tako je v zadnjih tednih s sodelavci pripravljala tedenska poročila o begunskem valu. 

Nagrajeno diplomsko delo Dopustne in nedopustne omejitve pravic med prestajanjem prostostne kazni: Poskus ovrednotenja sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Ambroža. V njem se je lotila naslednjega problema: na načelni ravni danes velja, da zaporniki uživajo vse pravice, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razen osebne svobode. Nagrajenko je zanimalo, ali je to načelo ustrezno upoštevano v slovenski zaporski praksi in ali se ga dosledno drži Evropsko sodišče za človekove pravice samo, ko obravnava konkretne pritožbe zapornikov. Njeni temeljni hipotezi sta bili, da (1.) na tem področju obstaja določen razkorak med uradno retoriko in dejanskimi odločitvami v posameznih zadevah in da (2.) slovensko zaporsko pravo ne zagotavlja vseh pravic zapornikov, kot izhajajo iz današnjega razumevanja Konvencije. Obe hipotezi je avtorica z izčrpno analizo sodne prakse prepričljivo potrdila. Glede slovenskega zaporskega prava je opozorila na pomanjkljivosti ureditve obiskov in dopisovanja, predvsem pa je dragocena njena analiza pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo zaporniki: ta sredstva namreč ne dosegajo standardov »učinkovitega pravnega sredstva«, ki jih je razvilo Sodišče. Na aktualnost avtoričinih kritik kaže okoliščina, da se je zakonodajalec v zadnji noveli Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij lotil prenove sistema pravnih sredstev, ki so na voljo zaprtim osebam. Diplomsko delo Lane Cvikl je v strokovni javnosti naletelo na precejšnjo odmevnost, saj je svoje izsledke predstavila na Nacionalni kriminološki konferenci in jih v obliki članka objavila v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo.

Nagrajenki iskreno čestitamo!

Kontakt Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta

Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana
01 / 42 03 100 01 / 42 03 115