Kakšni so načrti za slovensko infrastrukturo in kje ležijo problemi? Slovenski infrastrukturni projekti za prihodnost – predstavitev knjige
Na dogodku, ki je potekal 19. aprila 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani ob izdaji knjige Slovenski infrastrukturni projekti za prihodnost, katere urednika sta dr. Franjo Štiblar in Lana K. Gotvan, so udeleženci izpostavili probleme intelektualne lastnine, naravnih virov Slovenije, različnih že obstoječih (toda problematičnih) infrastrukturnih projektov (predor Karavanke) in prihodnost uspešnih (Luka Koper). Velik del razprave so udeleženci namenili tudi drugim projektom, katerih razvoj se kar naprej prekinja. Več udeležencev okrogle mize je ob tem izpostavilo vlade RS, ki pogosto infrastrukturnih projektov prejšnjih vlad ne dokončajo.
Prisotne so pozdravili zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Franjo Štiblar, dekan dr. Grega Strban in tudi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan, ki so izpostavili pomen te knjige za prihodnost.
Sledila je predstavitev prispevkov v knjigi, kjer so svoje delo predstavili dr. Franjo Štiblar (o pomenu intelektualne lastnine), Maks Levstek (o polnilni električni infrastrukturi), Timotej Čopar (o zaščiti pred kibernetskimi grožnjami) in Nejc Širec (o Luki Koper in njeni prihodnosti). Sourednica in avtorica zaključnega prispevka Lana K. Gotvan je strnjeno predstavila prispevke preostalih avtorjev.
Okroglo mizo je koordiniral prof. Štiblar. Prvi je svoje poglede na knjigo in tematiko podal prof. dr. Jože P. Damijan (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), ki meni, da so investicije v infrastrukturo eden ključnih elementov gospodarskega razvoja. Predlagal je, da se naredi program vlaganja v infrastrukturo, letni načrt in sklad za ta namen. V nadaljevanju je prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani povedal, da je pravo soočeno z več družbenimi problemi hkrati, se pa pravo tudi hitro spreminja, kar vodi do zmede. Prvi izpostavi problem vlad RS, ki običajno ne dokončajo projektov, ki so jih začeli predhodniki. Problematiko tretje osi je nato predstavil Aljaž Verhovnik, Koordinator mladinske iniciative za 3. razvojno os. Tudi on je izpostavil spreminjanje ali opuščanje projektov in predvsem manjšanje njihovega obsega (tretja os je bila najprej zasnovana celostno, nato pa se je drobila na vedno več odsekov); neizpeljani projekti predstavljajo za lokalno prebivalstvo več problemov (stroške, dolgotrajne vožnje). Andrej Gnezda iz Umanotere se je zavzemal za varovanje okolja ob gradnji infrastrukture in meni, da bi tretji pas okoli Ljubljane promet zgolj povečal: »Okoljevarstvena rešitev je javni promet in povezovanje ljudi na poti.« Za konec je dr. Štiblar poudaril. da imajo ljudje raje jasno in stabilno prihodnost, četudi neoptimalno, kot če ne vedo, kaj se bo zgodilo. Strinjal se je, da je težava v vladah, ki stvari ne izpeljejo do konca, del problema pa so po njegovem mnenju tudi napačne usmeritve iz Bruslja. Slovenijo je primerjal z oazo miru, toda problematična je, tako pravi dr. Štiblar, »puščava« okoli oaze, kar pri nas predstavljajo obrobna mesta, ki bi jih bilo treba bolj povezati s centralno Slovenijo.
