Propad Bolonjske reforme in ustanovitev Srebrne katedre na PF

Dne 14. februarja 2017 je bila ustanovljena t. i. Srebrna katedra, ki jo sestavljajo upokojeni profesorji Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in tisti nekdanji profesorji te fakultete, ki jih soglasno povabi v svoje članstvo. Ob ustanovitvi je sestavljalo Srebrno katedro 22 upokojenih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Marko Ilešič, ki opravlja funkcijo sodnika Sodišča EU.

Prvi dogodek v organizaciji Srebrne katedre je bil na dan ustanovitve predavanje prof. dr. Jožeta Mencingerja, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in nekdanjega rektorja te univerze, z naslovom »Propad Bolonjske reforme«. V svojem predavanju je opozoril na številne negativne posledice nedomišljene Bolonjske reforme, ki jo je primerjal z drugimi ponesrečenimi reformami (dvostopenjski študij, usmerjeno izobraževanje, skupna jedra) in opozoril na škodljivo drobljenje študija in habilitacijskih področij. V razpravi so prisotni ugotavljali, da se je uspela Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izogniti nekaterim  slabostim, značilnim za izvajanje Bolonjske reforme na drugih fakultetah, podprli pa so tudi predlog za uvedbo enotnega petletnega študija prava.

Video posnetek predavanja in razprave je objavljen na portalu Youtube, povezava nanj pa je dosegljiva tudi preko e-naslov <http://srebrna-katedra.tk/>.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Srebrna katedra deluje pod okriljem Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, njena naloga pa je organizirati posvetovanja, okrogle mize, predavanja in druga srečanja, na katerih obravnava aktualna pravna vprašanja in v dogovoru z vodstvom Pravne fakultete tudi vprašanja, ki zadevajo razvoj pravnega študija. Povezuje se tudi s podobnimi povezavami profesorjev na drugih fakultetah ter na svoje dogodke vabi učitelje in študente Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in novinarje. Kot koordinator za prva tri leta delovanja je bil imenovan prof. dr. Ciril Ribičič, srečanja pa naj bi skliceval približno petkrat letno.