Aktualni problemi medijskega kazenskega prava

Trajanje projekta: 5 mesecev (februar – junij 2017)

Kratka vsebina projekta:

Namen projekta je bil v iskanju odgovorov na nekatera aktualna vprašanja medijskega kazenskega prava. Pri tem smo se osredotočili na tri vsebinske sklope – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, sovražni govor ter izdajo tajnih podatkov. Vsem obravnavanim inkriminacijam je skupno, da vsebujejo nekatere abstraktne, pomensko odprte pojme ali pravne standarde, čigar pomena ni mogoče razbrati iz samega zakona. Njihova vsebina se razkrije šele skozi sodno prakso, kjer sodniki v vsakem konkretnem primeru na podlagi tehtanja med različnimi ustavnimi pravicami, pa tudi na podlagi moralno-etičnih pravil in življenjskih izkušenj izoblikujejo vrednostna merila presoje. Zaradi tega je težko popolnoma jasno in določno opredeliti vsebino teh kaznivih dejanj, težje pa je predvideti tudi, kakšna bo odločitev sodišč v konkretnem primeru. To včasih predstavlja problem celo izkušenim odvetnikom, še toliko bolj pa novinarjem, ki so pri svojem delu izpostavljeni tveganju kazenskih postopkov. Med izvajanjem projekta smo izluščili kriterije, ki jih sodišča uporabljajo pri presoji obravnavanih kaznivih dejanj, in poskušali čim bolj natančno opredeliti vsebino pojmov, kot so  »razžalitev«, »namen zaničevanja«, »dokazovanje resničnosti«, »dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir«, »javni interes« ipd. ter na ta način kar se da jasno opredeliti polje kaznivosti obravnavanih kaznivih dejanj. Pripravili smo tudi pregled novejše sodne prakse, ki nudi vpogled v način presoje in argumentacije sodišč pri obravnavi posegov v čast in dobro ime. V analizo smo vključili tudi procesnopravno ureditev, poudarili postopkovne razlike med obravnavami kaznivimi dejanji in težave, ki jih imajo kriminalisti pri preiskovanju.

 V zvezi s kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime smo obravnavali tudi smiselnost oziroma primernost teh inkriminacij. V javnosti se namreč že nekaj časa pojavljajo pomisleki, ali so ta kazniva dejanja sploh potrebna, ali ne predstavljajo morda prekomernega posega v svobodo izražanja, in ali ne bi bilo mogoče pravice do časti in dobrega imena ustrezno zavarovati tudi brez uporabe kazenskega prava. Preučili smo alternativne oblike varstva te dobrine z novinarsko samoregulacijo. Na podlagi vseh zbranih podatkov smo prišli do zaključka, da trenutna ureditev ne pomeni prekomernega omejevanja svobode tiska ter da alternativne oblike varstva ne morejo v celoti ustrezno nadomestiti kazenskopravnega varstva časti in dobrega imena. Bilo pa bi smiselno nekoliko zožiti polje kazenske odgovornosti ter kazniva dejanja formulirati bolj jasno in določno. Predvsem pa bi morala sodišča bolj odločno postopati pri predhodnem preizkusu zasebnih tožb in takoj zavrniti tiste, ki so že na prvi pogled neutemeljene. Na ta način bi preprečili zlorabo postopkov za ustvarjanje pritiska na novinarje.

Glede sovražnega govora so pristojni organi pogosto kritizirani, da ga razlagajo preozko in da sovražni govor ni dovolj ostro sankcioniran. Ugotovili smo, da je glede na formulacijo kaznivega dejanja in njegovo umestitev v kazenski zakonik razlaga sodišč in tožilstva smiselna. Hkrati pa menimo, da bi bilo vendarle treba ostreje nastopiti proti vsaki obliki sovražnega govora, kar pa bi lahko dosegli tudi z uvedbo prekrškov.

O ustreznosti kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov pa zaenkrat še ni mogoče soditi, saj se je zakon nedavno spremenil in še ni jasno, kako bo sprememba zaživela v praksi.

•  študenti: Jakob Ahačič, Barbara Bajda, Marko Balažic, Matevž Brus, Maja Grobelšek, Valentina Korbar in Anže Kovač
• glavni pedagoški mentor in koordinator: prof. dr. Matjaž Ambrož
• delovna mentorja: Emil  Zakonjšek (Odvetniška pisarna Zakonjšek in Zakonjšek, d.o.o.) in Špela Stare (Društvo novinarjev Slovenije)
• drugi pedagoški mentor: prof. dr. Benjamin Flander (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru)