Socialno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu leta 2017 v RS

Trajanje projekta: 4 mesece (maj – avgust 2017)

Kratka vsebina projekta:

Zaporniki so ena izmed marginaliziranih skupin. V slovenski družbi se jim ne namenja veliko pozornosti, v javnosti pa prevladuje mnenje, da je življenje v zaporu lagodno in da zaporniki le izkoriščajo davkoplačevalski denar. Zaporniki kot družbena skupina niso posebej organizirani, organizacije civilne družbe pa se ne ukvarjajo z borbo za njihove pravice. Brez budnega nadzora, ali država izpolnjuje svoje mednarodne in ustavne obveznosti in zagotavlja izvrševanje človekovih pravic za zapornike na enaki ravni kot za ostale pripadnike družbe, se lahko hitro zgodi, da so zaporniki kot skupina potisnjeni na stran, pogosto se po obsodbi na njih pozabi. Zaporniki pa se poleg tega sami ne želijo niti ne morejo izpostavljati, saj vedno posredno tvegajo neuspeh npr. v postopku za pogojni odpust.

V zadnjih letih v Sloveniji narašča število zaprtih oseb, posledično pa se pojavlja problem prenapolnjenosti zaporov. Iz tega lahko nastanejo resne težave pri ohranjanju dovolj visokega standarda bivalnih razmer zapornikov, katerega spoštovanje Evropsko sodišče za človekove pravice zahteva od Slovenije. Zaradi prostorske stiske pa se tudi zaostrujejo odnosi med obsojenci in zaposlenimi v zavodih, kar so potrdile tudi prejšnje podobne raziskave socialne klime.

Namen projekta je bil izvesti merjenje družbenega vzdušja, kot ga doživljajo obsojene osebe in zaposleni v 13 lokacijah, kjer prestajajo kazen zapora. Rezultate iz leta 2017 je projekt primerjal s predhodnimi merjenji družbenega vzdušja vsakih pet let od leta 1980 dalje. Raziskava je pokazala dosežene spremembe v družbenem vzdušju v posameznih zavodih v preteklih obdobjih, od zadnjega merjenja družbenega vzdušja leta 2010 se je namreč v zavodih za prestajanje kazni zapora povečalo število zaprtih oseb in prisotna je izrazita prezasedenost zavodov.

Analiza v zaporih državnim organom omogoča načrtovanje socialnih politik, ki bodo prispevale k boljšim odnosom in bivalnim razmeram v zaporu. Rezultati so koristni za upravo, same zavode in oddelke, ki se bodo na njihovi podlagi lažje odločali o morebitnih nadaljnjih spremembah. Poleg boljšega razumevanja socialne dinamike in klime v slovenskih zaporih, so rezultati omogočili načrtovanje kriminalitetne politike in penološke prakse. S tem so prispevali k trajnostno naravnanemu izboljševanju zaporskih razmer in humanizaciji izvrševanja zaporne kazni. Prispevek k humanizaciji razmer v zaporu pa ima tudi širše dolgoročno pozitivne učinke na celotno družbo, saj so razmere v zaporih eden od pomembnejših kazalnikov civiliziranosti neke družbene skupnosti.

Projektna ekipa:

• študenti: Nejc Bokalič, Ana Cimerman, Marjetka Čuš, Marcela Dolenc, Anja Lovka, Katrin Podgorski, Ana Samobor, Iva Šturm, Iza Thaler, Andraž Trplan
• pedagoški mentor: prof. dr. Matjaž Ambrož
• strokovna sodelavka: dr. Mojca Mihelj Plesničar (Inštitut za kriminologijo)