Nekrivdni odškodninski sistemi v zdravstvu

Trajanje projekta: 4 mesece

Kratka vsebina projekta:

Namen projekta je osvetlitev področja odškodninske odgovornosti v zdravstvu, v prvi vrsti odgovornosti zdravnika in zdravstvenih delavcev v razmerju do pacienta. Večinoma v primerjalnem pravu prevladujejo t. i. klasični sistemi odškodninske odgovornosti, kot je tudi slovenski, kjer je zdravnik ali zdravstveni delavec odgovoren za škodo bodisi na podlagi kršitve pogodbenih obveznosti do pacienta ali na podlagi deliktne odgovornosti. Pravico do odškodnine pacient kot oškodovanec uveljavlja s tožbo, njegov zahtevek je obravnavan v praviloma dolgotrajnem in dragem pravdnem postopku. Posamezne države so sicer uvedle določene spremembe in dopolnitve odškodninsko-pravne ureditve, z namenom splošnega olajševanja položaja oškodovanca ali pa prav posebej za primere pacienta kot oškodovanca. Nekatere države pa so se odločile za korenito spremembo in so sprejele t. i. sistem nekrivdne odškodninske odgovornosti. Gre za sistem, ki naj bi v načelu vzpostavil odškodninski režim, ki bi oškodovanega pacienta odškodoval tudi v primerih, ko morda vseh elementov odškodninske odgovornosti zdravstvenega delavca ne bo mogoče ugotoviti, oškodovancu pa je nastala velika zdravstvena škoda.

Cilj projektne naloge je bil analiza obeh vrst sistemov, preučitev njunih prednosti in slabosti, tako na deklaratorni, kot na izvedbeni ravni ter oblikovanje zaključkov o morebitni najbolj optimalni pravni ureditvi področja odškodninske odgovornosti v zdravstvu. Končni rezultat projekta je izdelava študije, ki prinaša celovit pregled veljavne pravne ureditve odškodninske odgovornosti zdravnikov in zdravstvenih delavcev v nacionalnem, kot tudi primerjalnem pravu.

Projektna ekipa:

• Študenti: Maša Vraničar, Kaja Vraničar, Martin Esih, Nika Logar, Eva Milošič, Blaž Murko in Erika Debevec
• Pedagoški mentor: prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic
• Strokovni sodelavec: doc. dr. Matija Damjan