Osebnost in delo prof. Stojana Cigoja – 6. srečanje
Šesto tematsko srečanje v okviru cikla Imeti svoj glas je bilo v četrtek, 6. 6. 2019 ob 12h. Zaslužna profesorica Ada Polajnar-Pavčnik je pripravila prispevek z naslovom »Osebnost in delo profesorja Stojana Cigoja«. Najprej je opozorila, da bo septembra preteklo 30 let od profesorjeve smrti, prihodnje leto pa bo stoletnica njegovega rojstva. Nato je na kratko orisala njegovo življenjsko pot in se osredotočila na profesorjevo univerzitetno kariero. Ta se je pričela v letih 1950 in 1951. Spomnila je na tvorno udeležbo profesorja na znanstvenih konferencah in posvetovanjih ter na delovanje profesorja na zakonodajnem področju doma in v tujini. Sledil je prikaz opusa prof. Cigoja, kjer se je zaradi izjemne obsežnosti omejila le na najpomembnejša knjižna dela. Opozorila je tudi na to, da profesorjevo znanstveno delo sega na številna raznolika področja v okviru civilnega prava. Kot zanimivost je navedla, da se prof. Cigoj kot avtor pojavlja v vseh letnikih revije Pravnik, pogosto tudi v več številkah od leta 1949 do 1988. Prav tako najdemo njegove prispevke v vseh številkah Zbornika pravne fakultete v Ljubljani od leta 1958 do 1987. Sledil je prikaz najpomembnejših del s področja obligacijskega prava, med njimi je bil namenjen poseben poudarek sistemu z naslovom Obligacije. Opozorila je še na dela s področja odškodninskega prava: posebnosti pri proizvajalčevi odgovornosti, nuklearno odškodninsko pravo in odškodninsko pravo okolja. Na področju transportnega prava je profesor proučeval vse vrste transporta, največji pa je njegov prispevek k pomorskem transportnem pravu. Poseben pomen je prof. Cigoj pripisoval mednarodnemu zasebnemu pravu in nadgradil delo profesorjev Štempiharja in Lapajneta na tem področju.
V nadaljevanju je uvodničarka izpostavila tudi poglavitne ideje profesorja Cigoja: njegovo pojmovanje morale, pravičnosti in varstva šibkejše stranke. Pomemben pa je tudi profesorjev način znanstvenega dela, ki zagotavlja njegovo trajnost. Sporna vprašanja in probleme je najprej zaznal in nato k njim analitično pristopil. Pri tem je uporabljal bogato domačo in tujo literaturo in judikaturo. Na podlagi poglobljene primerjalne analize je pokazal prednosti in slabosti različnih rešitev, tehtal med njimi in se zavzel za tisto, ki jo je imel za najprimernejšo.
Profesor Cigoj je bil tudi dober govorec in je povsod požel aplavz. Uvodničarka je na koncu reproducirala nekatere primere profesorjevih nastopov, v katerih je vpletal tudi slovenska literarna dela ali šale. Na koncu je obudila še spomine na absolventski izlet na Ohrid, ki se ga je udeležil tudi profesor Cigoj.
