100-letnica odpira svoja vrata
Spoštovani,
z današnjim dnem vstopamo v letni semester študijskega leta 2019/2020, v naš »semester stoletnice«!
Naj spomnim, da se je 15. aprila 1920 za našo fakulteto slavnostno pričelo prvo akademsko leto z otvoritvenim predavanjem Pravo in revolucija prvega dekana prof. dr. Leonida Pitamica. Predavanju je v zbornični dvorani bivšega deželnega dvorca in kranjskega parlamenta prisluhnila izbrana publika z velikim zanosom.
Akademsko leto pa se je pričelo z zamikom, saj so bili naši profesorji člani delegacije Kraljevine SHS na mirovnih pogajanjih v Parizu. S tem so vsem Slovencem že kar takoj na začetku svoje akademske poti v Ljubljani dali svoj glas na najprestižnejšem mednarodnem odru v ključnem trenutku svetovne zgodovine 20. stoletja.
Ni naključje torej, da smo za rdeči niti za naše osrednje aktivnosti, ki se bodo zvrstile v tem semestru, segli v tisti čas in za slavnostno akademijo 18. aprila ter za dokumentarni film izbrali naslov Imeti svoj glas, za veliko mednarodno konferenco pa Pravo in (r)evolucija 1920–2020.
Eni in drugi rdeči niti smo sledili tudi pri zasnovah za našo celostno grafično podobo, ki ju je oblikovalec Rok Marinšek vpletel v interpretacijo posodobljenega secesijskega stila. Razvoj ideje je natančneje prikazan v priponki. Danes zjutraj je vsakega obiskovalca naše fakultete, ki je vanjo stopil skozi glavno avlo, pred njenim izhodom naprej do predavalnic na levi strani pričakal v okviru te grafične podobe oblikovan velik osrednji napis. Naj ga kratko pojasnim.
Izbira secesijskega stila kot izhodišča celostne grafične podobe je na nek način samoumevna. Gre za prevladujoč slog obdobja, v katerem je nastajala naša fakulteta. V tem slogu je oblikovana Kronika društva slušateljev juridične fakultete (ki je razstavljena v osrednji vitrini), v istem slogu je oblikovana Pitamičeva razprava Pravo in revolucija, in, končno, po igri naključij je iz istega obdobja tudi zgradba, ki je danes dom Pravne fakultete. Zato se je zdelo primerno, da temu slogu vsaj v duhu sledi tudi celostna grafična podoba obeleževanja stoletnice.
Barvna razsežnost celostne grafične podobe je zasnovana na medigri štirih barv: zlate, bele, modre in rdeče (poleg črne, ki je nevtralna barva obrob). Zlata s svojo praznično konotacijo ponazarja visoki jubilej naše ustanove. Bela, modra in rdeča so barve slovenske narodne zastave in evocirajo težnje po ustanovitvi slovenske pravne izobraževalne ustanove, ki bo zagotavljala, da bodo Slovenci dobili svoj glas tudi v pravu. Rdeča barva, ki izstopa s središčnim položajem v vezaju med 1920 in 2020, je končno tudi barva, ki je od srednjega veka do današnjih dni simbolno povezana s pravom (zato vsebujejo rdečo barvo tudi številne sodniške toge, kot npr. v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji ali Franciji).
Poleg napisa pa bo obiskovalce v glavni avli, pozneje pa tudi drugod po fakulteti, od danes naprej pozdravljala posebej za priložnost stoletnice pripravljena razstava. Osnovna postavitev je sestavljena iz treh delov. Pod osrednjim napisom so v vitrini razstavljeni dokumenti, publikacije in fotografije, ki so za našo fakulteto tako rekoč konstitutivnega pomena. V vitrinah na steni ob senatni sobi smo zbrali prve učbenike, pa tudi zakone s komentarji, ki so jih naši profesorji spisali do druge svetovne vojne. Dve vitrini pri vhodu v avlo na levo pa smo posvetili dvema najbolj zaslužnima matičarjema, prof. dr. Ivanu Žolgerju in prof. dr. Leonidu Pitamicu. Na steni ju spremljata tudi njuna portreta.
Razstavo bomo dopolnjevali iz tedna v teden vse do prvega tedna v marcu, ko se že veselimo naših gostov in vseh vas na naši mednarodni konferenci.
V Ljubljani, 1. februarja 2020 prof. dr. Grega Strban, dekan
