Poslovil se je zasl. prof. dr. Borut Bohte, nekdanji profesor in dolgoletni predstojnik Katedre za mednarodno pravo ter Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Sporočamo žalostno novico, da nas je zapustil zasl. prof. dr. Borut Bohte, nekdanji profesor in dolgoletni predstojnik Katedre za mednarodno pravo ter Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Zasl. prof. dr. Borut Bohte je bil rojen 20. oktobra 1932 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in Poljansko gimnazijo. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 1956 in za delo Oblast države v obalnem morju istega leta prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po pripravništvu na sodišču leta 1957 se je zaposlil kot asistent pri Katedri za mednarodno pravo Pravne fakultete v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1965. Za področje svoje doktorske disertacije si je izbral takratni novum v mednarodnem pravu in sicer nadzračni prostor (Pravna narava nadzračnega prostora - mednarodnopravni temelj za miroljubno raziskovanje in uporabo nadzračnega prostora). Pred in po doktoratu se je izpopolnjeval v mednarodnem pravu na Fakulteti za pravo in ekonomijo v Nancyju (1958/59) in na Pravni fakulteti ter Inštitutu za diplomatske študije in raziskave v Parizu (1962), na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1963/64) ter leta 1967 kot štipendist Adlai E. Stevenson na Inštitutu ZN za izpopolnjevanje in raziskovanje (UNITAR) v New Yorku.

Po habilitaciji za docenta leta 1967 in izvolitvi za izrednega profesorja leta 1977 je bil leta 1983 izvoljen v rednega profesorja ljubljanske Pravne fakultete. Slednjo je v vsej svoji poklicni poti zapustil dvakrat in sicer v letih 1980-1983, ko je kot funkcionar OZN prevzel mesto vodje službe za pravo okolja pri Programu ZN za okolje (UNEP) v Nairobiju, Kenija, in v letih 1989-1991, ko je služboval kot jugoslovanski veleposlanik v Haagu na Nizozemskem. V letih 1984-1989 je bil glavni pravni svetovalec (chief legal advisor) z rangom veleposlanika v takratnem Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, a je kljub zahtevnemu položaju en dan v tednu predaval v Ljubljani.

Bil je dolgoletni predstojnik Katedre za mednarodno pravo ter predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose pri Pravni fakulteti. Mednarodno pravo je poučeval na Diplomatski akademiji, ki je bila organizirana kot specialistični študij na Fakulteti za družbene vede, ter na Visoki policijsko-varnostni šoli. Bil je tudi član uglednih domačih in tujih strokovnih združenj. Poleg tega je na svoji poklicni poti opravljal še nekatere pomembne strokovne in javne funkcije, med drugim, kot predsednik slovenskega Društva za mednarodno pravo in Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo (JUMP) ter član Izvršnega sveta ILA (International Law Association).

Izkušnje na področju multilateralne diplomacije si je profesor nabiral od leta 1967 dalje, najprej v Odboru za morsko dno Generalne skupščine ter nato na Tretji konferenci Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, na kateri je bil član jugoslovanske delegacije vse od njenega začetka v letu 1973 do njegovega odhoda v UNEP (Program ZN za okolje) leta 1981. Bil je član odbora Generalne skupščine za ugotavljanje kršitev humanitarnega prava s strani Izraela na palestinskih zasedenih ozemljih in nekaj časa tudi njegov predsednik. V OZN se je pogajal o definiciji agresije. V času službovanja v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je vodil jugoslovansko delegacijo na generalni konferenci Rdečega križa ter na diplomatski konferenci za sprejem Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb med državami in mednarodnimi organizacijami ali med samimi mednarodnimi organizacijami. Po osamosvojitvi Slovenije je bil profesor pogajalec pri pripravi osnutka Konvencije za spravo in arbitražo v okviru OVSE (Ženeva, 1992) in od leta 1992 do podpisa Sporazuma o nasledstvu po nekdanji SFRJ (2001) član slovenske pogajalske delegacije. Velik del njegovih teoretičnih in strokovnih stališč je zajet v poročilih in drugih uradnih aktih mednarodnih organizacij, vodil pa je tudi mnoga pogajanja bilateralnih odnosih. Po osamosvojitvi Slovenije je bil tudi dolgoletni član diplomatske komisije za določitev in označitev državne meje s hrvaško ter član diplomatske komisije za pogajanja z Italijo. V pogajanjih s Hrvaško je vodil slovenski del skupine ekspertov za mednarodnopravna vprašanja.

Zas. prof. dr. Borut Bohte je svojo znanstveno, pedagoško in strokovno poklicno pot zapisal in posvetil mednarodnemu pravu. Deloval je na različnih področjih mednarodnega prava, zlasti diplomatskega in konzularnega prava, prava morja, prava okolja, mednarodnih organizacij, mirnega reševanja sporov, prava človekovih pravic in prava nadzračnega prostora. Študentje so ga izjemno cenili kot odličnega predavatelja in mentorja, domača in tuja stroka ter splošna javnost pa kot uglednega in spoštovanega strokovnjaka za mednarodno pravo. S svojim izjemnim čutom za diplomacijo je navdihoval generacije slovenskih diplomatov, s svojo širino, razgledanostjo, občutkom za omiko in hudomušnostjo, pa je mnoge slovenske pravnike in pravnice spodbujal in vodil na njihovi karierni poti. Za vedno bo ostal vzornik za mnoge med nami.