Večerni pogovori s profesorji

V Študentskem svetu Pravne fakultete smo se odločili, da organiziramo niz pogovorov s profesorji, docenti in asistenti z naše fakultete. Srečanja v obrnjenih vlogah, kjer vprašanja, če želijo, postavljajo študenti, odgovarjajo pa profesorji oz. gostje, smo poimenovali Večerni pogovori s profesorji. Že z naslovom smo želeli izpostaviti, da je nedostopnost profesorjev in drugih na naši fakulteti zgolj mit in trditev, ki jo želimo ovreči.

Čemu Večerni pogovori s profesorji?

Ugotavljamo, da imajo naši profesorji, docenti in asistenti na zalogi mnogo zelo zanimivih tem in informacij na področjih, ki niso vključena v študijski učni načrt.

Na drugi strani pa imamo študente, ki bi ob pravi priložnost slednjim z veseljem zastavili kakšno vprašanje, na predavanjih pa za to ni časa ali poguma.

Študentom tako ponujamo možnost za nekoliko bolj sproščene pogovore v prijetnem ozračju, kjer o dani temi najprej spregovori gost, nato pa mu lahko poleg dveh povezovalcev vprašanja postavijo tudi oni.

Kje potekajo večerni pogovori?

Pogovori potekajo v prijetni dnevni sobici, ogreti s kaminom. Se sprašujete, kje smo našli takšno domače okolje na naši fakulteti? Z malo volje se tudi Seminar 5 lahko nekoliko preobrazi … (glej fotogalerijo).

Koga smo gostili na prvih Večernih pogovorih s profesorji?

Študijsko leto 2009/2010

Prof. Bavcon otvoril letošnje Večerne pogovore s profesorji

Letošnji prvi Večerni pogovori s profesorji so potekali v znamenju 90. obletnice naše fakultete. Temu primerno se je naša domača izba iz seminarja 5 preselila v praznično okrašen Klub pravnikov v tretjem nadstropju. 

Z gostom, zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, smo se pogovarjali o vlogi Pravne fakultete in njenih profesorjev v prizadevanju za človekove pravice v zadnjih petdesetih letih. 

Zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon je strokovnjak za kazensko pravo, mednarodno kazensko pravo, kriminalitetno politiko ter človekove pravice. Danes zaslužni profesor za kazensko pravo je v svoje delo vložil več kot petdeset let truda in prizadevanj. Med drugim je bil prodekan in dekan Pravne fakultete v Ljubljani, vodja in poglavitni avtor mnogih raziskovalnih projektov, član raziskovalnih skupin s področja kriminologije in kazenskega prava, predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin itd. 

Skozi pogovor je prof. Bavcon slikovito opisal, v kakšnih družbeno-političnih okoliščinah se je njegovo delo začelo. Te so ga usmerile v pronicljiv kriticizem omejevanja človekovih pravic, kar razumljivo ni ostalo brez posledic. Izvedeli smo lahko tudi, kako se je kršenje človekovih pravic in svoboščin s strani režima skozi obdobja bivše skupne države spreminjalo po svojih značilnostih in intenziteti. Dotaknili smo se tudi tega, kakšno vlogo so imeli pri uveljavljanju višjih standardov spoštovanja pravic mnogi nekonformistični profesorji. Zanimalo nas je, kako so se v profesorjevih očeh spreminjale generacije študentov, kdo je lahko na izpitih kadil in ... še marsikaj zanimivega.


Študijsko leto 2008/2009


Na uvodnih Večernih pogovorih s profesorji, dne 17. novembra 2008, smo gostili doc. dr. Mateja Accetta, s katerim smo se pogovarjali o njegovi izkušnji študija v ZDA.

Dr. Accetto je podiplomski študij opravil na Harvard Law School, kjer je prejel Gammon Fellowship kot eden najboljših sprejetih kandidatov, bil pa je tudi svetovalec pri reviji Harvard International Law Journal.

Odločitev za študij v Ameriki ni lahka, povezana je z velikim finančnim zalogajem, vendar se, pravi dr. Accetto, splača.

Tekom pogovorov smo izvedeli, kako zgleda domovanje v študentskem domu s polnočnimi hodniki in  kakšna je interakcija med profesorji in študenti (skupna kosila, dražba – kaj od tega bi lahko uvedli tudi pri nas).

Videli smo, (na to temo smo si namreč ogledali dva kratka filma), kako izgledajo predavanja na ameriški univerzi. Od študentov se pričakuje, da prihajajo na predavanja pripravljeni, njihova strogost in strah, ki ga vzbudijo nepripravljenim študentom, pa povečuje njihovo avtoriteto – v očeh študentov namreč uživajo velik ugled.

Pogovarjali smo se tudi o načinu opravljanja izpitov, ki potekajo tako, da študent izpitno polo odnese »domov« in jo mora do določenega roka vrniti. Pri tem je izpit sestavljen tako, da ti pomaga zgolj znanje, kršitve glede avtorstva pa so strogo sankcionirane.

Ob vsem tem pa smo mimo grede (po zaslugi zanimivih in domiselnih vprašanj občinstva) izvedeli še, kaj pravi Jerry Springer, kdo je dr. Weiler in kateri glas poje doc. dr. Accetto.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v fotogaleriji.

Drugi Večerni pogovori

Na drugih Večernih pogovorih s profesorji smo gostili asistenta dr. Sašo Zagorca. V vabilu smo o njem zapisali: Na Pravni fakulteti je priljubljen asistent na katedri za ustavno pravo. Smisel za humor, ki ga na omenjeni katedri ne manjka, tudi njemu ni tuj. Velja za dostopnega študentom, obvlada sodobne tehnologije (preveri Facebook). Doktoriral je na področju ustavnega prava, je tajnik podiplomskega študijskega programa Ustavno pravo in tudi koordinator pravne klinike Pravna svetovalnica za begunce in tujce.

Pogovor je potekal v skladu z naslovom: Lepo je biti asistent? Z gostom smo se pogovarjali o tem, kakšno je delo asistenta, kakšni so odnosi med zaposlenimi in kakšen je postopek napredovanja, kar se tiče akademskih nazivov. As. Zagorc meni, da neke formule, kako postati asistent, ni. Predvsem je pomembno znanje in udejstvovanje v času študija (sodelovanje v raziskovalnih projektih, objava člankov itd.).

Zaradi zanimivih vprašanj obiskovalcev pa je povedal tudi marsikatero zanimivo podrobnost v zvezi s študenti in sodelovanjem z njimi, o tem kako se napiše predsednik, kakšni miti krožijo o ustavni katedri, kako preživeti noč na fakulteti do 6. ure zjutraj, za kateri nogometni klub navija in še mnogo drugega. Pogovor o njegovem hobiju – nogometu, pa smo nadaljevali v bližnji kavarni.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v galeriji.

Tretji Večerni pogovori – Kako je nastajala slovenska ustava? 

Na tretjem večernem pogovoru s profesorji, ki je potekal v ponedeljek, 16. februarja, smo gostili izrednega profesorja dr. Mira Cerarja. V za vse obiskovalce skorajda premajhni dnevni sobici s kaminom smo spregovorili o njegovih spominih in izkušnjah iz obdobja nastajanja slovenske ustave, pri katerem je aktivno sodeloval. 

Prof. dr. Cerar je leta 1990 postal strokovni tajnik sedemčlanske strokovne skupine, ki je za Komisijo Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja pripravila delovni osnutek ustave Republike Slovenije (t.i. Podvinska ustava). Dobre pol leta kasneje je postal sekretar ustavne komisije Skupščine RS in sodeloval pri pripravi več ustavnih amandmajev, Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustave Republike Slovenije, ustavnega zakona za njeno izvedbo in volilne zakonodaje. 

Zanimi sogovornik pa ni bil le zaradi svojih izkušenj, temveč tudi zato, ker je v duhu večernih pogovorov s študenti delil marsikatero neformalno podrobnost in zanimivost neteoretične narave. Nekaj pozornosti smo posvetili ključnemu obdobju za osamosvojitev Slovenije in temu, kako se je vse skupaj začelo s psihološkim preobratom in šele nato s prvimi težnjami v smeri odcepitve. Slišali smo lahko kaj več o tem, kako so v vojnem času skušali zagotoviti zadostno število izvodov novonapisane slovenske ustave, jih natisniti in razdeliti parim ljudem, ki so se zadrževali na različnih lokacijah ipd. Izvedeli smo tudi to, da jo je znala stara računalniška tehnologija pošteno zagosti, če si se spotaknil ob kakšen kabel. Ob tem pa kakopak nismo pozabili na ključne dogodke iz obdobja osamosvajanja vse do sprejetja Ustave Republike Slovenije 23. decembra 1991.
Galerija