Ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu v Sloveniji: pravna analiza (PLATFOsi)

ŠIFRA: V5-2504

VODJA: prof. dr. Grega Strban

SODELAVCI: as. Sara Bagari

PARTNERJI:

508 - Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

592 - Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

SESTAVA RAZISKOVALNE SKUPINE:

583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta:

19427 - dr. Grega Strban

50773 - Sara Bagari

508 - Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani:

16387 - dr. Katarina Kresal Šoltes

592 - Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta:

54756 - dr. Aljoša Polajžar

26034 - dr. Darja Senčur Peček

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo:

28766 - dr. Valentina Franca

OSNOVNI PODATKI O FINANCIRANJU:

cenovna kategorija raziskovalne ure: A

vrednost projekta: 40.000 €

sofinancerji: 50 % ARIS, 50 % MDDSZ

Namen projekta je izdelava strokovnih podlaga in predlogov ukrepov za implementacijo Direktive (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, vključno z ukrepi za učinkovito prepoznavanje in odpravljanje prikritih delovnih razmerij, kar je ključno za odpravljanje prekarnega dela, kar je tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe.

Izhodišče projekta je opredelitev platformnega dela kot sodobne oblike nestandardnega plačanega dela, ki poteka preko digitalne platforme dela, ki organizira, vodi in nadzoruje delovni proces s pomočjo avtomatiziranih sistemov spremljanja in odločanja (algoritmičnega upravljanja). Sodi na področje uporabe visoko tveganih sistemov umetne inteligence (UI) in povečanega tveganja za prekarnost. Navedeno izhaja iz koncentracije premoči in nadzora s strani algoritmične organizacije in na drugi strani iz negotovega in nejasnega zaposlitvenega statusa oseb, ki opravljajo platformno delo(MAPA: Multidisciplinarna analiza prekarnega dela: pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki; CRP 2017, V5-1741). Platformno delo je izredno raznoliko, v praksi pa se večinoma izvaja izven delovnega razmerja in izven dometa obstoječega delovnopravnega varstva, zato pravo EU izpostavlja kot enega ključnih regulatornih izzivov vzpostavitev mehanizma za presojo, kdaj gre dejansko za delavce in kdaj za neodvisne pogodbenike, ponudnike storitev. Eno od ključnih pravnih vprašanj torej je, na podlagi katerih kriterijev (materialnopravni vidik) in po kakšnem postopku (procesnopravni vidik) naj se presoja pravilna opredelitev zaposlitvenega statusa oseb, ki opravljajo platformno delo. Prepoznavanje in odpravljanje prikritih delovnih razmerij in nepravih samozaposlitev seveda ni omejeno le na platformno delo, je pa na tem segmentu trga dela še posebej pereče. Naslednje ključno vprašanje je, kako glede na posebnosti platformnega dela pravno urediti dostojne delovne pogoje, varstvo osebnih podatkov ter kolektivne pravice. Direktiva predstavlja prvi poskus celovitejše pravne regulacije platformnega dela na ravni EU, medtem ko v Sloveniji takšne posebne pravne regulacije zaenkrat še nimamo. Zato ima projekt velik pomen tako za regulatorja, nadzorne organe (IRSD, FURS),gospodarstvo in družbo kot celoto, saj bo prispeval k izboljšanju delovnih pogojev platformnih delavcev in zmanjšanju prekarnosti, pa tudi k večji urejenosti in pravni varnosti na trgu dela na področju platformnega gospodarstva in s tem k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v celoti.

Vsebina projekta bo obsegala v prvem delu celovito pravno analizo vseh mednarodnih, evropskih in nacionalnih pravnih instrumentov s področja urejanja platformnega dela, s poudarkom na Direktivi (EU) 2024/2381, vključno z analizo sodne prakse slovenskih sodišč in Sodišča EU v zvezi s prepoznavanjem in odpravljanjem prikritih delovnih razmerij, ter v drugem delu oblikovanje možnih ustreznih rešitev za implementacijo zahtev Direktive v slovensko pravno ureditev.

Osrednje raziskovalno vprašanje je, kakšne spremembe in dopolnitve obstoječe pravne ureditve so potrebne glede: (1) pravil za ugotavljanje elementov delovnega razmerja (izpodbojna pravna domneva, povezljivost podatkov in evidenc različnih nadzornih in državnih organov ter njihova medsebojna koordinacija in sodelovanje); (2) specifične ureditve delovnih pogojev pri platformnem delu (glede plačila, delovnega časa, odmorov, počitkov in letnega dopusta, varnosti in zdravja pri delu ter varstva zasebnosti in dostojanstva); (3) uvedbe ukrepov v zvezi z algoritmičnim upravljanjem in varstvom osebnih podatkov; (4) pravil glede uresničevanja kolektivnih pravic oseb, ki opravljajo platformno delo (obveščanje in posvetovanje z delavskimi predstavniki, sindikalno delovanje in kolektivno pogajanje, zagotavljanje komunikacijskih kanalov); (5) drugih ukrepov(registracija platformnega dela, pravno varstvo).

Glavni cilji projekta so:
- Celovita analiza obstoječe pravne ureditve glede na zahteve Direktive (EU) 2024/2831
- Analiza delovnopravnega statusa oseb, ki opravljajo delo preko digitalnih platform dela, vključno z analizo prepoznavanja in odpravljanja prikritihdelovnih razmerij - Oblikovanje rešitev za prenos zahtev iz Direktive (EU) 2024/2831
- Analiza izvedbenega dela zahtev Direktive (EU) 2024/2831 v zvezi z zagotavljanjem učinkovitega mehanizma za prepoznavanje in odpravljanjeprikritih delovnih razmerij (izpodbojna pravna domneva o obstoju delovnega razmerja, povezovanje podatkov in evidenc ter sodelovanje različnihnadzornih in državnih organov).

Specifični cilji projekta so:
- večja ozaveščenost o dostojnem delu in ukrepih za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu,
- večja ozaveščenost glede načela enakosti in prepovedi diskriminacije na področju platformnega gospodarstva,
- promocija primerov dobrih praks ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu iz drugih držav EU,
- spodbuda raziskavam in krepitev sodelovanja pri preučevanju in odpravljanju negativnih posledic prekarnega dela, vključno tudi na področjuplatformnega gospodarstva.

Raziskovalno delo bo razdeljeno v 2 delovna svežnja:
1.ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA PRAVNE UREDITVE PLATFORMENGA DELA
Cilj in izzivi: pridobiti celovit vpogled v stanje na področju delovnopravne ureditve platformnega dela v Sloveniji z vidika zahtev za prenos ukrepov iz Direktive (EU) 2024/2831 ter identificirati morebitne njene vrzeli in pomanjkljivosti, vključno tudi glede prepoznavanja in odpravljanja prikritih delovnih razmerij.
Metoda dela: teoretična analiza relevantne literature, normativnopravna in primerjalnopravna analiza zavezujočih pravnih instrumentov, vključno s sodno prakso in prakso nadzornih organov ter sinteza ugotovitev
Čas trajanja: 4 mesece (1.9.2025 – 31.12.2025)
Nosilec: PFUM (Senčur Peček, Polajžar)
Koordinator: IDPF (Kresal Šoltes)
Izvajalci: vse raziskovalne organizacije

2.OBLIKOVANJE PREDLOGOV MOŽNIH REŠITEV
Cilj in izzivi: Na podlagi opravljene celovite analize obstoječe ureditve platformnega dela in identificiranja vrzeli in pomanjkljivosti v obstoječi nacionalni delovnopravni ureditvi z vidika zahtev Direktive 2024/2831, oblikovati predloge možnih rešitev za uresničitev prenosa ukrepov iz direktive, vključno tudi glede prepoznavanja in odpravljanja prikritih delovnih razmerij
Metoda dela: normativno pravna analiza možnih rešitev, primerjalnopravna analiza, ter kolikor bi obstajal interes tudi zunaj raziskovalne skupine se v tej fazi predvideva možnost sodelovanja s fokusnimi skupinami, oblikovanimi iz predstavnikov resornega ministrstva, nadzornih in drugih državnih organov, ki se ukvarjajo ali imajo pooblastila za prepoznavanje in odpravljanje prikritih delovnih razmerij in odpravljanje negativnih posledic nepravilnega zaposlitvenega statusa (IRSD, FURS, ZPIZ, ZZZZS, delovna in upravna sodišča) ali/in predstavniki socialnih partnerjev in civilne družbe.
Čas trajanja: 8 mesecev (1.1.2026 – 31.8.2026)
Nosilec: PFUL (Strban, Bagari)
Koordinatorja: PFUM (Senčur Peček) in IDPF (Kresal Šoltes)
Izvajalci: vse raziskovalne organizacije