Srebrna katedra

O Srebni katedri

Srebrna katedra deluje pod okriljem Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, združuje pa upokojene učitelje PF. Ukvarja se z organizacijo posvetovanj, okroglih  miz, predavanj in drugih  srečanj, na katerih obravnava aktualna pravna vprašanja in v dogovoru z vodstvom Pravne fakultete tudi vprašanja, ki zadevajo razvoj pravnega študija. Povezuje se tudi s podobnimi povezavami profesorjev na drugih fakultetah ter na svoje dogodke vabi učitelje in študente Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in novinarje. Kot koordinator za prva tri leta delovanja je bil imenovan prof. dr. Ciril Ribičič, srečanja pa naj bi skliceval približno petkrat letno.


Predavanje: Frans Timmermans:

THE ROLE OF THE EUROPEAN COMMISSION FOR THE FUTURE OF THE RULE OF LAW IN THE EU, 28. februar 2019

28. februarja sta Srebrna katedra in Mednarodni forum Pravne fakultete pripravila pogovor s Fransom Timmermansom o vlogi Evropske komisije pri utrjevanju pravne države (glej priloženo vabilo), na katerem so imeli odmevne razprave ob študentih (Jure, Žiga) tudi člani Srebrne katedre dr. Janez Kranjc, dr. Jože Mencinger in dr. Danilo Türk. Razprava se je nanašala na vlogo Evropske komisije pri reševanju bančne krize, na njena stališča do Katalonije in Venezuele, gost pa je pozval študente naj ne postanejo brezbrižni in zatrdil, da Evropska komisija pričakuje od Hrvaške in Slovenije, da spoštujeta in uresničita arbitražno odločbo o meji in naj dosežeta medsebojni sporazum o načinu izvršitve te odločbe. Ob koncu pogovora je dekan dr. Grega Strban izročil gostu spominsko plaketo.


Okrogla miza : ALI SLOVENIJA KRŠI NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA, 14. februar 2019

Na okrogli mizi v organizaciji Srebrne katedre in ŠOPF so gostujoči panelisti, študenti in predstavniki civilnodružbenih gibanj (VZMD, Sinteza) razpravljali o napovedani tožbi Evropske komisije. Enotni so si bili, da tožba ni sprejemljiva in je zato treba pozvati Evropsko komisijo, da je ne vloži. (Koordinator Srebrne katedre je opozoril prvega podpredsednika Evropske komisije, ko je bil na obisku na Pravni fakulteti Fransa Timmermansa na stališča Sodišča EU o tem, da so države članice dolžne zagotoviti učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki ogrožajo finance EU in ga vprašal, ali bo res Evropska komisija s tožbo poskušala doseči tako široko razlago privilegijev ECB in njenih arhivov, da bo onemogočila Sloveniji, da bi učinkovito preganjala kazniva dejanja, ki ogrožajo njene finance in finančni položaj njenih državljanov. G. Timmermans je obljubil pisni odgovor.) Po drugi strani so bili udeleženci okrogle mize prepričani, da bo obramba slovenskih interesov pred Sodiščem EU izredno zahtevna in bo zahtevala angažiranje najboljših strokovnjakov. Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=embBmeprnyo


Predavanje dr. Danila Türka ob obeležitvi 70. obletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic, 6. december 2018

Ob obeležitvi 70. obletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic, je v četrtek, 6. decembra 2018, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, potekalo predavanje zasl. prof. in nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, z naslovom »Človekove pravice nekoč in danes: panoramski pogled«, ki ga je pripravila Srebrna katedra v sodelovanju z Študentsko organizacijo Pravne fakultete.

Predavatelj je predstavil svoj pogled na civilizacijski razvoj in trende na področju človekovih pravic. Dr. Türk je v začetku predavanja opozoril, da gre v primeru Splošne deklaracije za enega izmed »zvezdnih trenutkov« človeške zgodovine. Predstavil je njen razvoj vse od njenega sprejetja, leta 1948 pa do danes, obenem pa jasno nakazal, kakšen vpliv je imela na odnos svetovnih velesil do varovanja človekovih pravic in razvoj njihovih politik na tem področju. Posebej zanimiva so bila živa pričanja predavatelja o prelomnih zgodovinskih dogodkih, ki jih je v svoji dolgoletni karieri doživel kot sodelovec in funkcionar v OZN ter drugih mednarodnih organizacijah. Dr. Türk je nekaj besed namenil tudi pristopu tematiki človekovih pravic v prihodnjem obdobju. Omenil je že vzpostavljeno in relativno učinkovito, tako globalno kot regionalno, institucionalno strukturo varovanja človekovih pravic (Svet Evrope, EU, OVSE). Po besedah predavatelja pa je bolj zaskrbljujoča nerazvita sodna funkcija na globalni ravni. Prav tako je poudaril, da je ključnega pomena razumevanje širšega konteksta uresničevanja človekovih pravic, ki so po njegovih besedah fundamentalni izraz življenjskega optimizma. Nekdanji predsednik republike je predavanje sklenil z jasnim sporočilom – človekove pravice so namenjene tistim, ki jih najbolj potrebujejo, šibki, revni, zatirani in tisti, ki so prikrajšani enakopravne in pravične obravnave.


Okrogla miza: Umetna inteligenca, avtonomna orožja in tveganje prevzema oblasti, 10. oktober 2018


Spoštovani,

v izjavi, ki smo jo podpisovali na okogli mizi z naslovom »Umetna inteligenca, avtonomna orožja in tveganje prevzema oblasti«, ki je bila 10. oktobra 2018 smo med drugim zapisali: »Obstaja veliko načinov, na katere lahko umetna inteligenca naredi bojišča varnejša za ljudi, zlasti civiliste, ne da bi pri tem ustvarjala nova orožja za ubijanje ljudi. Uporabi avtonomnih orožij torej nasprotujemo in ob tem pozivamo, da naj bo prepoved urejena podobno, kot je na mednarodni ravni urejeno področje prepovedi kemičnega orožja in uporaba slepilnih laserskih orožij. Državni organi Slovenije naj aktivno delujejo v smeri doseganja tega cilja zlasti pod okriljem OZN...« Izjavo smo prvi podpisali: dr. Ciril Ribičič, Tea Jarc, dr. Ivan Bratko, dr. Danilo Türk, dr. Grega Strban, ddr. Rudi Rizman, dr. Aleš Završnik, Ajas Midžan, Rastko Aleš, dr. Ljubo Bavcon, dr. Dragica Wedam Lukić, dr. Polonca Končar, dr. Mirjam Škrk, dr. Miha Juhart, Dean Zagorac, dr. Matija Žgur, Simon Podgoršek, dr. Vasilka Sancin, Boštjan Koritnik, dr. Danijel Skočaj, Žiga Hrovat, dr. Ada Polajnar Pavčnik...

Novi podpisniki lahko svoj podpis prispevajo na: www.facebook.com/pravnapanda                     

V imenu organizatorjev okrogle mize se Vam iskreno zahvaljujeva za obisk, podporo in sodelovanje. Navdihuje naju veliko zanimanje članov Srebrne katedre, študentov in medijev (oddaja Akcent na nacionalni televiziji, neposredni prenos okrogle mize na spletnih straneh STA itd.) za dogodek, zato si bomo v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo prizadevali za nadaljevanje razprav, ki naj ozaveščajo o prednostih in slabostih uporabe umetne inteligence v različne namene. Ključno vprašanje pa ostaja enako: kako preprečiti novo svetovno dirko obroževanja in spopadanja s pomočjo avtonomnih orožij.

Skrajšani posnetek okrogle mize, ki ga je pripravil Simon Podgoršek, si lahko ogledate na: https://youtu.be/0GnBFJ4SlFw in https://drive.google.com/open?id=1hcUoCi_W5jd0ZHIMlWtkUm5iV7qaSzlq,

posnetek celotne okrogle mize pa je dostopen na uradni Facebook strani Slovenske tiskovne agencije (https://www.facebook.com/STA.Novice/videos/272063316764872/)


Pogovor z vodstvom fakultete, 26. september 2018

26. septembra 2018 je bil pogovor  (pripeta fotografija) z vodstvom fakultete, ki je opozoril na uspehe in težave, s katerimi se srečuje Pravna fakulteta. Dosedanji in izvoljeni dekan sta se zavzela tudi za nadaljevanje tvornega delovanja članov Srebrne katedre, ki lahko s svojimi izkušnjami in modrostjo prispevajo k ohranjanju in dvigovanju ugleda fakultete ter prosila za razumevanje v zvezi z reševanjem prostorske stiske na fakulteti. Člani, ki se pogovora niso mogli udeležiti, so sporočali dobre želje in nekatere predloge za nadaljno delovanje Srebrne katedre.

Udeleženci pogovora so dali tudi podporo nadaljevanju uspešnega sodelovanja Srebrne katedre s Študentsko organizacijo pri takšnih temah kot so problematika kriptovalut, razoroževanja ter (zlo)rabe umetne inteligence v vojaške namene. O slednji temi bo potekala okrogla miza 10. oktobra ob 16 v Sivi dvorani.


Predavanje :  ALI LAHKO ČLOVEŠTVO PREŽIVI S 15.000 JEDRSKIMI BOJNIMI GLAVAMI?, 25. aprila 2018

Srebrna katedra in Študentska organizacija Pravne fakultete sta organizirali predavanje ddr. Rudija Rizmana z naslovom »Ali lahko človeštvo preživi s 15.000 jedrskimi bojnimi glavami?« Prof. ddr. Rudi Rizman je ugleden znanstvenik, raziskovalec in dolgoletni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, gostujoči profesor na številnih evropskih in ameriških univerzah, ki se je zapisal v zgodovino kritične družboslovne misli ne samo s svojimi znanstvenimi deli, temveč tudi s sodelovanjem v Russellovem razsodišču v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je to obravnavalo vojno v Vietnamu in agresijo na Češkoslovaško. Pred pol stoletja je sodeloval pri ustvarjanju Dedijerjeve biografije Josipa Broza Tita in bil odgovorni urednik študentske Tribune in Problemov, pozneje pa član komisije za podeljevanje alternativnih Nobelovih nagrad, član Bavconovega sveta za varstvo človekovih pravic in ustanovni član Mirovnega inštituta. Prof. Rizman je v svojem predavanju predstavil različne pobude za zmanjšanje jedrskega orožja in se tudi kritično opredelil do premajhnega nadzora nad njim. Izpostavil je skoraj neomejeno pristojnost ameriškega predsednika, da lahko po lastni presoji uporabi jedrsko orožje. Skratka, gre za problematiko, ki je še kako pomembna, čeprav se tega na žalost premalokrat zavedamo.

https://www.youtube.com/watch?v=NW8WvmemgKc


Okrogla miza: KRIPTOVALUTE IN BLOKOVNE VERIGE, 15. februarja 2018

 
Ali je tehnologija veriženja podatkovnih blokov zgolj modna muha ali pa lahko govorimo o novem internetu, je bilo vprašanje, na katerega so si prizadevali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki sta jo 15. februarja 2018 na Pravni fakulteti organizirala Srebrna katedra Pravne fakultete in Študentska organizacija Pravne fakultete ob pomoči Zveze društev pravnikov Slovenije in Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Na izjemno dobro obiskanem dogodku, ki ga je povezoval prof. dr. Ciril Ribičič, je beseda tekla o različnih vidikih te nove tehnologije. O tehnoloških razsežnostih je spregovoril sodelavec Inštituta za ustavno pravo Dean Zagorac, davčno-finančnih vidikov se je dotaknil tajnik in asistent na PF Boštjan Koritnik, regulatorne vidike je povzel državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar, študent PF Tilen Jarc pa je predstavil različne zanimive in aktualne vidike trga kriptovalut. Študentje PF so zaradi kakovostne izvedbe dogodka izrazili interes za vnovično sodelovanje pri kateri podobni aktualni temi.


Okrogla miza: AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA , 15. januarja 2018 

Na razpravi  o notifikaciji Avstrijski državni pogodbi so aktivno sodelovali člani Srebrne katedre in zaslužni profesorji dr. Ivan Kristan, dr. Lojze Ude in dr. Mirjam Škrk, moderiral pa jo je prof. dr. Ciril Ribičič. Sodelujoči so se strinjali, da bi bil skrajni čas, da bi Slovenija opravila notifikacijo pogodbe. 

Pred razpravo je prof. dr. Igor Kaučič v imenu Sveta Inštituta za ustavno pravo podelil zasl. prof. dr. Francu Gradu plaketo Inštituta za ustavno pravo za posebne zasluge za njegove akademske dosežke in prispevek pri delovanju Inštituta ter za njegovo skrb za izboljšanje kakovosti zakonodaje. Prof. Grad je v svojih štiridesetih letih dela na Pravni fakulteti UL razvil nove predmete in napisal temeljne učbenike na področju ustavnega prava, parlamentarnega in volilnega prava, lokalne samouprave in prava EU. Zelo veliko je prispeval k ustanovitvi in delovanju Inštituta za ustavno pravo. Redno sodeluje kot pisec njegovih mnenj in člankov v zbornikih, ki jih Inštitut izdaja. Izkazal pa se je tudi s svojo skrbjo za izboljšanje kakovosti zakonodaje kot organizator Nomotehničnih dnevov. 

https://www.youtube.com/watch?v=WAQWHWVg0f4&feature=youtu.be


Okrogla miza: OVADBA IN KAZENSKI POSTOPEK, 29. novembra 2017

Kazensko pravo je bilo od osamosvojitve naprej predmet številnih sprememb. Najnovejše spremembe slovenskega materialnega in procesnega kazenskega prava odpirajo pomembna vprašanja, glede katerih so mnenja v pravni teoriji in praksi zelo deljena. Okrogla miza je poskušala najti ustrezne odgovore za nekatere sodobne dileme kazenskega prava.

Moderator: Prof. dr. Ciril Ribičič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, član Beneške komisije in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Gostje: izr. prof. dr. Zlatan Dežman, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru; izr. prof. dr. Primož Gorkič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; izr. prof. dr. Zvonko Fišer, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

https://www.youtube.com/watch?v=LCSLX3v5yOc


Okrogla miza: BREXIT IN PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE, 25. aprila 2017

Srebrna katedra in Skupina študentov NDKR je izvedla okroglo mizo z naslovom BREXIT IN PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE, na kateri so sodelovali: prof. dr. Danilo Türk, nekdanji Predsednik republike, Ms Sophie Honey, veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, prof. dr. Matej Accetto, sodnik Ustavnega sodišča, in doc. dr. Samo Bardutzky, ki je zadnja štiri leta delal kot raziskovalec na Univerzi v Kentu. Okroglo mizo je vodila študentka Iza Thaler.


Ustanovno srečanje Srebrne katedre in predavanje o propadu bolonjske reforme, 14. februarja 2017
 

Dne 14. februarja 2017 je bila ustanovljena t. i. Srebrna katedra, ki jo sestavljajo upokojeni profesorji Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in tisti nekdanji profesorji te fakultete, ki jih soglasno povabi v svoje članstvo. Ob ustanovitvi je sestavljalo Srebrno katedro 22 upokojenih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Marko Ilešič, ki opravlja funkcijo sodnika Sodišča EU. 

Prvi dogodek v organizaciji Srebrne katedre je bil na dan ustanovitve predavanje prof. dr. Jožeta Mencingerja, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in nekdanjega rektorja te univerze, z naslovom PROPAD BOLONJSKE REFORME. V svojem predavanju je opozoril na številne negativne posledice nedomišljene Bolonjske reforme, ki jo je primerjal z drugimi ponesrečenimi reformami (dvostopenjski študij, usmerjeno izobraževanje, skupna jedra) in opozoril na škodljivo drobljenje študija in habilitacijskih področij. V razpravi so prisotni ugotavljali, da se je uspela Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izogniti nekaterim  slabostim, značilnim za izvajanje Bolonjske reforme na drugih fakultetah, podprli pa so tudi predlog za uvedbo enotnega petletnega študija prava. 

https://www.youtube.com/watch?v=cq30cgkMy70&amp=&feature=youtu.be


Galerija