Mednarodno udejstvovanje študentov Pravne fakultete – odziv na rezultate spletne ankete

Pred nekaj tedni smo študente vseh letnikov in stopenj študija, ki doslej še niso bili na izmenjavi v tujini (študijski ali na praksi), povabili k izpolnjevanju kratke spletne ankete, s katero smo želeli preveriti njihovo zanimanje za mednarodno udejstvovanje v času študija.

Anketo je delno ali v celoti izpolnilo 125 oseb in vsem se za njihov prispevek najlepše zahvaljujemo.

Obljubili smo, da bomo ob koncu izvajanja ankete objavili povzetek ugotovitev in odziv fakultetne mednarodne pisarne na izražena mnenja in morebitne pobude:
 
Cca. 40 % študentov se namerava v času študija izmenjave zagotovo udeležiti, cca. 30 % bi na izmenjavo verjetno odšla, skoraj tretjine pa ta možnost sploh ne zanima ali o njej še niso razmišljali. Med tistimi, ki jih izmenjava ne zanima ali še niso odločeni, prevladujejo finančni razlogi in pa strah, da bi jim zaradi izmenjave na domači fakulteti ostalo preveč študijskih obveznosti oziroma da bi se jim močno podaljšal čas študija.
  • Finančna sredstva za odhod na izmenjavo v tujino se (vsaj v okviru programa Erasmus, ki je najbolj razširjen program izmenjav) zadnja leta povečujejo. Vsak, ki si na izmenjavo vsaj malo želi in ga od te želje odvrača strah pred previsokimi finančnimi obveznostmi, naj se pozanima o višini dotacije (štipendije), ki je v določenem študijskem letu na voljo. Višina dotacije zavisi od izbrane države; države, kjer je mogoče opravljati Erasmus izmenjavo, so razdeljene v tri skupine (glede na raven življenjske stroške). Predvidoma bo v naslednjem študijskem letu mogoče za študijsko izmenjavo pridobiti vsaj med 400 in 550 EUR mesečne štipendije, študentje iz okolij z omejenimi možnostmi (vsi, katerih oni sami ali člani njihovega gospodinjstva prejemajo katerega izmed socialnih transferjev) pa poleg tega lahko zaprosijo še za dodatno finančno pomoč. Finance naj torej (za razliko od kdaj v preteklosti, ko je bila višina štipendij res precej nižja) ne bi bile razlog, da kdo na izmenjavo ne bi mogel iti - naša fakulteta ima (dobre) partnerske univerze v skoraj vseh evropskih državah in študentom toplo svetujemo, da si dobro pogledajo seznam destinacij, ki so na voljo in z malo načrtovanja je izmenjava dosegljiva prav vsakomur. 
  • Fakulteta upošteva oziroma priznava prav vse študijske obveznosti, opravljene v tujini – najsi bo s priznavanjem izbirnih predmetov (v 4. letniku imajo študentje na razpolago kar 16 ECTS izbirnosti, na II. stopnji 12 ECTS) ali tudi obveznih predmetov (kar nekaj obveznih predmetov 4. letnika I. stopnje in II. stopnje se da opraviti v tujini) ali z vpisom dodatno opravljenih izbirnih obveznosti. Postopek priznavanja ni zahteven, vodi ga mednarodna pisarna – vsa navodila in nekaj prakse preteklih let najdete na: http://www.pf.uni-lj.si/mednarodno-sodelovanje/erasmus-izmenjave-studentov/priznavanje-v-tujini-opravljenih-izpitov/. Odhod na enosemestrsko izmenjavo (ki je pogosto dolga le štiri mesece, včasih pet) nikakor ni razlog za ponavljanje letnika, saj lahko študent vse obveznosti tekočega letnika opravi v predvidenem času. Seveda pomaga, če dobro načrtuje izbiro tuje univerze in obveznosti, ki jih tam opravlja (z mislijo na to, kaj mu bo po vrnitvi lahko priznano in na kakšen način).
 
Cca. polovica študentov fakultetno mednarodno pisarno in njeno funkcijo dobro pozna, druga polovica slabo ali sploh ne. Študentje si želijo še večjo informiranost.
  • Ker na fakulteti res spodbujamo odhod na izmenjavo šele v višjih letnikih, ugotovitev ni presenetljiva. Mednarodna pisarna se nahaja v pritličju fakultete, poleg referata. Za študente smo odprti vsak dan (uradne ure med 10. in 11.30 uro, po vnaprejšnjem dogovoru tudi v izven tega časa) in vljudno vabimo vse, ki jih zanima karkoli v zvezi z mednarodnim udejstvovanjem in/ali študijem v tujini, da pridejo osebno na pogovor ali nas kontaktirajo po telefonu ali e-pošti. Na splošno mednarodna pisarna skrbi predvsem za promocijo in organizacijo mednarodne mobilnosti oziroma izmenjav študentov in zaposlenih (tako domačih kot tujih). Med njene naloge sodijo tudi: vzdrževanje stikov z obstoječimi fakultetnimi partnerskimi institucijami v tujini in sklepanje novih bilateralnih sporazumov; obveščanje o aktualnih domačih in tujih razpisih s področja mobilnosti in znanstveno-raziskovalnega dela ter pomoč pri pripravi in izvedbi mednarodnih projektov; svetovanje o postopkih priznavanja izobraževanja v tujini; administrativna pomoč pri izvedbi obiskov gostujočih predavateljev.
  • Veliko uporabnih informacij, ki jih objavlja mednarodna pisarna, sproti objavljamo na spletni oglasni deski, trajnejše vsebine pa najdete na spletni strani fakultete, v poglavju Mednarodno sodelovanje (med drugim tudi predstavitve študentov, ki so v preteklosti že bili na Erasmus izmenjavi ali praksi, aktualno ponudbo mednarodnih poletnih šol, možnosti za financiranje študija v tujini, ipd.). Študentom, ki so prijavljeni za opravljanje Erasmus prakse, sproti na njihove elektronske naslove pošiljamo ponudbe iz tujine, ki jih prejmemo v ta namen. V bodoče bomo poskusili še okrepiti informiranje o potencialnih delodajalcih, ki bi našim študentom omogočili opravljanje prakse v tujini, saj opažamo velik porast zanimanja za to področje. Študentom svetujemo, da se po tovrstne informacije obrnejo tudi na Karierne centre UL (http://www.pf.uni-lj.si/i-stopnja/karierni-center-na-pravni-fakulteti-15398/ in https://www.kc.uni-lj.si).  

NEKAJ POBUD ANKETIRANCEV:
 
Omogočiti tudi tistim, ki nimajo vseh pogojev ali najboljšega povprečja, sodelovanje na mednarodnem področju, tudi v tujino.
Na izmenjavo se lahko prijavi vsak študent, ki izpolnjuje splošne pogoje razpisa. Študijski uspeh je zgolj eno od meril pri izbiri študentov, ki se prijavljajo na razpis za študijske izmenjave. Dejansko se upošteva le v primeru, ko je za isto destinacijo prijavljeno večje število študentov. Glede na izjemno veliko število možnih destinacij, je velika verjetnost, da je študent izbran na želeno univerzo ne glede na svojo povprečno oceno. Pri prijavi na Erasmus prakse se študijski uspeh sploh ne upošteva.

Fakulteta bi morala bolj pomagati študentom, da gredo na izmenjavo, ne pa da nam to na nek način še otežuje - predvsem ciljam na ukrep sprejet lani, zaradi previsokega števila odjav Erasmus izmenjav. Včasih se zgodijo nepredvidljve družinske, zdravstvene situacije in menim, da bi se to moralo upoštevati, ne pa da se vse študente meče v isti koš in da če se enkrat od izmenjave odjaviš, se ne moreš ponovno prijaviti.
Ker je bilo v študijskem letu 2016/17 skoraj četrtina že odobrenih študijskih izmenjav odpovedana (večina brez jasno navedenega razloga), smo ob objavi razpisa za izmenjave v letu 2018/19 res dodali pogoj, da se študenti, ki so v preteklosti že odobreno izmenjavo odklonili, nanj ne morejo prijaviti. Ta pogoj je veljal le na prvem prijavnem roku (vsako leto imamo vsaj dva prijavna roka), na naknadnem pa ne več. Ukrep je bil očitno pozitiven, saj izmed študentov, ki so dobili izmenjavo odobreno za študijsko leto 2018/19, še nismo prejeli nobene odjave.

Podpiše naj se sporazum s kakšno srbsko fakulteto.
Srbija žal še ni Erasmus programska država, zato morebitni bilateralni sporazum ne bi omogočil finančne pomoči za opravljeno izmenjavo na kateri od srbskih fakultet.

Ne strinjam se z omejitvijo, da se lahko na izmenjave prijavlja šele v 4. letniku. Študentje nižjih letnikov smo izpostavljeni govoricam, da v kolikor greš v 4. letniku na izmenjavo, moraš nujno vzeti tudi absolventsko leto, saj je malo v tujini opravljenega dela dejansko priznanega s strani profesorjev in nato skorajda ni mogoče poleti opraviti manjkajočega in še spisati diplomsko nalogo.
Navedeno ne drži, delno smo na to že odgovorili zgoraj. Že nekaj let diplomske naloge tudi ni več med študijskimi obveznostmi na I. stopnji. Študentje PF UL se za odhod na Erasmus prakso lahko prijavijo že v 2. letniku (prakso pa potem opravijo že poleti, pred vpisom v 3. letnik ali še skozi vse študijsko leto, ko so vpisani v 3. letnik). Za opravljanje študijske izmenjave v tujini pa je prijava mogoča od 3. letnika dalje, odhod na izmenjavo pa dejansko od 4. letnika dalje. Razloga za to sta predvsem dva: a) pravni študij je specifičen, v veliki meri nacionalno orientiran in nekaterih študijskih obveznosti v tujini žal ne bi mogli opraviti; v 4. letniku je na voljo večje število izbirnih predmetov (v obsegu 16 ECTS) in posledično lažje priznavanje v tujini opravljenih vsebin; in b) višja starost (in s tem zrelost) študentov, ki odhajajo na izmenjave (ne zaznavamo težav pri študentih, skoraj vsi v tujini opravijo predpisano število obveznosti).
  

Podrobne rezultate ankete si lahko ogledate v pripeti datoteki.




 
E-novice
Za prejemanje novic vnesite vaš email naslov.