Letnik 71 (2011)

ISSN (tiskana izdaja): 1854-3839
ISSN (spletna izdaja): 2464-0077 

Kazalo: PDF

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Meta Ahtik, Zrinka Erent Sunko, Ozren Pilipović
Država in suverenost v dobi globalizacije: vloga regionalnih ekonomskih integracij s posebnim poudarkom na Evropski uniji 

Sinopsis:
Pojem ekonomske suverenosti, ki ga je mogoče opredeliti kot sposobnost države, da ob upoštevanju eksogenih dejavnikov (svetovni trg ipd.) spodbuja rast in razvoj svojega gospodarstva z uporabo denarne, fiskalne, trgovinske in industrijske politike, v zadnjih desetletjih postaja vse pomembnejši. Vključitev v različne tipe regionalnih ekonomskih povezav pomeni odpoved delu ekonomske suverenosti in njegov prenos na povezavo. S tem si članica izboljša možnosti za gospodarsko rast in razvoj. Cilj članka je identificirati različne elemente ekonomske suverenosti, ki jih država izgubi z vstopom v različno intenzivne tipe ekonomske integracije. Podrobno sta analizirana primera Evropske unije in območja z evrom. 

Ključne besede:
ekonomska suverenost, regionalne ekonomske povezave, prenos ekonomske suverenosti na regionalne ekonomske povezave, EU in ekonomska suverenost držav članic. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Ahtik, Meta, Erent Sunko, Zrinka, Pilipović, Ozren: Država in suverenost v dobi globalizacije: vloga regionalnih ekonomskih integracij s posebnim poudarkom na Evropski uniji,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 39 – 68, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_ahtik_sunko_pilipovic.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Matjaž Ambrož
Pomoč in njene meje v kazenskem pravu 

Sinopsis:
Članek obravnava pomoč kot obliko udeležbe v kazenskem pravu. Uvodoma so obravnavane časovne meje pomoči, ki jih je po avtorjevem mnenju treba opredeliti ozko in jih ne širiti prek formalnega dokončanja dejanja. Nadalje je obravnavana razmejitev s sostorilstvom, kar je eno bolj težavnih vprašanj. Avtor opozarja, da je pomoč lahko nujni pogoj za izvršitev dejanja, ni pa treba, da je. V tej zvezi kritično obravnava nekatere sodne odločbe, ki tipična ravnanja pomoči razglasijo za sostorilstvo, ker naj bi pomenila nujni pogoj za izvršitev dejanja. V sklepnem delu je obravnavano vprašanje kaznovanja pomagača, pri čemer se avtor zavzame za obligatorno omilitev kazni pomagaču. 

Ključne besede:
udeležba, pomoč, napeljevanje, sostorilstvo, krivda, naklep. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Ambrož, Matjaž: Pomoč in njene meje v kazenskem pravu,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 69 – 92, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_ambroz.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Primož Gorkič
Razpravna sposobnost obdolženca v kazenskem postopku 

Sinopsis:
Problem razpravne sposobnosti obdolženca v kazenskem postopku je v slovenskem pravu že dolgo zanemarjeno vprašanje. Četudi sodišča redoma odločajo o obdolženčevi razpravni sposobnosti, pravila, ki jim sledijo, niso jasna. Zakonske podlage ni, prav tako ne teoretične obravnave problema. Prispevek poskuša zapolniti to praznino s primerjalnopravno analizo teoretičnih stališč in sodne prakse. 

Ključne besede:
kazenski postopek, obdolženec, razpravna sposobnost, pravica do obrambe. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Gorkič, Primož: Razpravna sposobnost obdolženca v kazenskem postopku,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71(2011), str. 93 – 116, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_gorkic.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Peter Grilc
(Razvoj) razmerja med temeljnimi pravicami in svoboščinami ter temeljnimi ekonomskimi svoboščinami ter pravili o konkurenci v pravu EU 

Sinopsis:
Razprava  obravnava  razvoj  razmerja  med  temeljnimi  pravicami  in svoboščinami ter temeljnimi ekonomskimi svoboščinami ter pravili o konkurenci v komunitarnem pravu in v tem kontekstu tudi razvoj in zadnje spremembe na področju primarnega konkurenčnega prava. Ugotovi, da se primarni komunitarni viri kljub lizbonskim spremembam vsebinsko niso bistveno spreminjali. Osrednje vprašanje pa je vpliv človekovih pravic na interpretacijo in uporabo ekonomskih svoboščin. Članek analizira prvo obdobje, ko je bila poudarjena ekonomska komponenta. Osrednji del je analiza odločb, v katerih so človekove pravice pomembno vplivale na ekonomske svoboščine, od zadev ERT prek Connolly in Schmidberger do zadeve Omege. Nazadnje so analizirane odločbe po odločbi v zadevi Omega od leta 2005 naprej. 

Ključne besede:
temeljne pravice, človekove pravice, ekonomske svoboščine, pravo EU, konkurenca, Sodišče ES, sodna praksa. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Grilc, Peter: (Razvoj) razmerja med temeljnimi pravicami in svoboščinami ter temeljnimi ekonomskimi svoboščinami ter pravili o konkurenci v pravu EU,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 117 – 142, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_grilc.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Mirjam Škrk
Viri mednarodnega kazenskega prava 

Sinopsis:
Mednarodno kazensko pravo (MKP) je razmeroma mlada pravna disciplina, ki je po mnenju avtorice tesno povezana z mednarodnim javnim pravom. Poglavitni razlog za to predpostavko je v dejstvu, da v mednarodni skupnosti delujejo tri prava mednarodna kazenska sodišča, tj. dve ad hoc sodišči za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in Ruando (MKSR) ter Mednarodno kazensko sodišče (MKS). Sodna praksa teh sodišč dokazuje, da mednarodno pravo kot del MKP prevladuje v njihovih sodnih postopkih. Zato je bil člen 38 Statuta Meddržavnega sodišča uporabljen kot izhodišče za preučitev virov MKP. Čeprav je ta določba koristna, kar zadeva razporeditev glavnih virov (mednarodne pogodbe, običajno mednarodno pravo, splošna pravna načela) in dveh pomožnih virov (sodna praksa, pravna znanost), ima pri uporabi v MKP pomanjkljivosti. Glavna skrb MKP je namreč kazenska odgovornost posameznika za najhujša hudodelstva. Zato mora v MKP prevladati načelo zakonitosti. Ena od pomanjkljivosti statutov MKSJ in MKSR je odsotnost določbe o virih. To je bilo odpravljeno z Rimskim statutom MKS, ki v 21. členu vsebuje določbo o uporabnem pravu. 

Ključne besede:
mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo (MKP), viri mednarodnega (kazenskega) prava, mednarodna kazenska sodišča. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Škrk, Mirjam: Viri mednarodnega kazenskega prava,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 143 – 174, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_skrk.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Luka Tičar
Nova koncepcija ekonomske odvisnosti kot možen dejavnik osebne veljavnosti delovnega prava 

Sinopsis:
Avtor v razpravi želi najprej jasno opredeliti pojem ekonomske odvisnosti, kot se ga razume v novejši delovnopravni doktrini in MOD. Zato ta pojem ustrezno umesti v teoretično koncepcijo delovnega razmerja oz. ga od tega ustrezno razmeji. V nadaljevanju razprave pa se ukvarja s številnimi pravnoteoretičnimi vprašanji o vlogi, ki naj jo nacionalne zakonodaje namenijo ekonomski odvisnosti. Pri tem poudari predvsem možnosti, da bi ekonomsko odvisnost šteli za samostojni opredelilni element delovnega razmerja ali da bi ji priznali le vlogo dejavnika za zagotovitev delovnopravnega varstva. Po podrobni analizi možnih rešitev in njihovih učinkov avtor oceni, da je drugi način vsaj za slovenski sistem delovnega prava primernejši. 

Ključne besede:
delovno razmerje, osebna podrejenost, ekonomska odvisnost, samozaposlenost, opredelilni element delovnega razmerja, dejavnik zagotavljanja delovnopravnega varstva. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Tičar, Luka: Nova koncepcija ekonomske odvisnosti kot možen dejavnik osebne veljavnosti delovnega prava,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 175 – 204, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_ticar.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Andreja Tratnik
Nekateri pomisleki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek 

Sinopsis:
Ena od bistvenih novosti, ki jih vnaša v slovenski kazenski postopek predlagana novela ZKP­K, je institut pogajanj o priznanju krivde, s katerim tožilec ponudi obdolžencu nižjo kazen v zameno za priznanje krivde. Kljub očitnim prednostim pogajanj o priznanju krive (obdolženi lahko s priznanjem krivde in hkratno odpovedjo pravici do sojenja računa na nižjo kazen, tožilec ima zagotovljeno obsodilno sodbo, sodišče pa bo razbremenjeno odločanja o številnih kazenskih zadevah, ki jih bosta obdolženec in tožilec rešila sporazumno, in navsezadnje odprava sodnih zaostankov prinaša tudi širšo družbeno korist) pa so pogajanja o priznanju krivde dvorezen meč, ki ima tudi mnogo pomanjkljivosti. V prispevku avtorica predstavi samo nekatere pravne, psihološke in sociološke pomisleke, ki govorijo proti uvajanju pogajanj o priznanju krivde, in pride do sklepa, da brez spremembe filozofske podstati kazenskega postopka (od izrazito državocentričnega pristopa k preganjanju kaznivih dejanj k večji naklonjenosti dojemanju kazenskega postopka kot načina konsenzualnega reševanja spora) ter brez utemeljene vsebinske zavrnitve teh pomislekov obstaja resen dvom, ali so pogajanja sploh primeren način reševanja kazenskih zadev. 

Ključne besede:
pogajanja o priznanju krivde, pravica do poštenega sojenja, pravica do javnega sojenja, ločenost funkcije pregona in sojenja, prisila, legitimnost pogajanj o priznanju krivde, priznanje krivde, znižanje kazni, skrajšanje kazenskega postopka, odprava kazenskega postopka. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Tratnik, Andreja: Nekateri pomisleki ob uvajanju pogajanj o priznanju krivde v slovenski kazenski postopek,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 205 – 236, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_tratnik.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Katarina Zajc, Luka Markelj
Ekonomski in pravni pogled na prirejanje spletnih iger na srečo – zakaj je monopol lahko boljši kot prosti trg 

Sinopsis:
Z razvojem tehnologije so se igre na srečo na daljavo (angl. on-line gambling, v nadaljevanju: spletne igre na srečo) izredno razširile, z njimi pa tudi želja po dobičku ter vrsta negativnih stranskih učinkov – negativnih eksternalij ter vprašanje, kako pravno urediti prirejanje iger na srečo oziroma ali sploh urediti. V članku sta najprej predstavljeni evropska in slovenska ureditev trga (spletnih) iger na srečo prek sodne prakse Sodišča Evropske unije s kratkim komentarjem skladnosti slovenske ureditve. V nadaljevanju je ekonomski pogled na urejanje spletih iger na srečo s ciljem ponazoriti, da je rezultat, do katerega je doslej vodila sodna praksa Sodišča Evropske unije, mogoče utemeljiti tudi z načeli ekonomske analize prava in maksimiranja družbene blaginje. Članek se sklene z ugotovitvijo, da bi monopol oziroma omejevanje konkurence lahko blaginjo povečala bolj kot prosti trg, vsaj na področju spletnega trga iger na srečo. 

Ključne besede:
prosta konkurenca, monopol, spletne igre na srečo, Sodišče Evropske unije, učinkovitost. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Zajc, Katarina, Markelj, Luka: Ekonomski in pravni pogled na prirejanje spletnih iger na srečo – zakaj je monopol lahko boljši kot prosti trg,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 237 – 258, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_zajc_markelj.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sabina Zgaga
Odgovornost za mednarodno hudodelstvo, izvršeno na ukaz nadrejenega 

Sinopsis:
Mednarodno kazensko pravo je razvilo različne odzive na vprašanje odgovornosti podrejenega za izvršitev kaznivega dejanja na ukaz nadrejenega (teorijo absolutne odgovornosti, odgovornosti nadrejenega, doktrino ravnanja države, teorijo subjektivnega elementa ali omejene odgovornosti). Predlagana teorija ukaza kot dejanske podlage drugim razlogom upravičenosti in opravičenosti nadgrajuje Dinsteinovo teorijo subjektivnega elementa. Ukaz nadrejenega se lahko upošteva le kot dejanska podlaga za določitev drugih razlogov upravičenosti in opravičenosti. Nobena od drugih teorij ni popolna, ker ne zajamejo vseh možnih dejanskih stanov. Zmota o protipravnosti se še upošteva, a v skladu z njenimi splošnimi pravili. Zelo pomembno vprašanje pa je, ali je mogoče to teorijo uporabiti na mednarodnopravni ravni. Nacionalne kazenske zakonodaje so v splošnem delu dokaj razvite in pri tem ni težav. Na mednarodni ravni pa je bil splošni del mednarodnega kazenskega prava še do pred kratkim zanemarjen in prepuščen praksi sodišč. 

Ključne besede:
razlogi upravičenosti in opravičenosti, mednarodno hudodelstvo, kazenska odgovornost, odgovornost podrejenega, ukaz nadrejenega. 

Besedilo: PDF 

Navajanje:
Zgaga, Sabina: Odgovornost za mednarodno hudodelstvo, izvršeno na ukaz nadrejenega
v: Zbornik znanstvenih razprav, 71 (2011), str. 258 – 291, URL: www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_zgaga.pdf

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zbornik znanstvenih razprav, letnik 71 (2011), je izšel s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.