Letnik 74 (2014)

ISSN (tiskana izdaja): 1854-3839
ISSN (spletna izdaja): 2464-0077

Kazalo: PDF

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Meta Ahtik
Davek na finančne transakcije

Sinopsis:
Uvedbo davka na finančne transakcije je predlagal že Keynes, a je bil uveljavljen le v nekaterih posameznih državah, ne pa globalno, kar bi zmanjšalo možnosti za izogibanje plačilu davka. Tema pa je dobila precej večji pomen med finančno krizo, saj naj bi uvedba davka privedla do zmanjšanja obsega tveganih dejavnosti finančne industrije in hkrati v proračune prinesla sredstva za poplačilo posledic krize, ki jo je v veliki meri povzročila finančna industrija. Predlog uvedbe davka, ki ga je pripravila Evropska komisija, je tako prvi predlog, ki se nanaša na večje ekonomsko območje. Članek analizira davke na finančne transakcije v več evropskih državah: Združenem kraljestvu, Franciji, Italiji in na Švedskem. Posebna pozornost je namenjena predlogu Evropske komisije, ki bo, če bo potrjen, najverjetneje veljal tudi v Sloveniji, čeprav so se v zadnjem obdobju pojavili nekateri pomisleki o smiselnosti uvedbe davka.

Ključne besede:
obdavčitev, davek na finančne transakcije, Evropska unija, finančni trgi.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Ahtik, Meta: Davek na finančne transakcije,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 74 (2014), str. 7–30, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_ahtik.pdf.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Miha Hafner
Male sive celice in velika siva polja: možgani kot dokazni vir v kazenskem pravu

Sinopsis:
Z vse večjo uporabo dokazov, temelječih na nevroznanosti, se v dokaznem kazenskem pravu odpirajo številna vprašanja. Prvo sivo polje je povezano z omejeno dokazno vrednostjo tovrstnega gradiva, ki izvira iz številnih omejitev in spekulativnosti sodobnih metod možganskega preslikavanja. Glede uporabe strukturnih možganskih preslikav v kazenskem postopku je mogoče ugotoviti, da so te kljub globokemu posegu v zasebnost v našem kazenskem pravu dopustne. Celo več, obdolženca in priče je mogoče tudi proti njihovi volji podvreči postopkom preslikavanja. Drugače pa je s pristopi, ki nevroznanost uporabljajo kot sredstvo za zasliševanje. Ker gre za pridobivanje testimonialnih dokazov, ki zaobidejo zaslišančevo voljo po izpovedovanju, so takšne metode zaradi privilegija zoper samoobtožbo in prepovedi uporabe nedovoljenih zdravniških posegov in sredstev v kazenskem postopku nedopustne.

Ključne besede:
možgani, nevroznanost, dokazno kazensko pravo, možganske preslikave, fMRI, testimonialni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Hafner, Miha: Male sive celice in velika siva polja: možgani kot dokazni vir v kazenskem pravu,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 74 (2014), str. 31–58, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_hafner.pdf.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Igor Kaučič
Ustavne omejitve in prepovedi zakonodajnega referenduma

Sinopsis:
S spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije so bile po zgledu ustav primerljivih evropskih držav tudi pri nas uvedene omejitve in prepovedi zakonodajnega referenduma. Tega ni več dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Odložitev sprejema takih zakonov in zlasti njihova zavrnitev na referendumu bi pomenila resno oviro za delovanje države oziroma za izvrševanje njenih temeljnih funkcij, zlasti pri sprejemanju nujnih zakonskih ukrepov. Omejitve in prepovedi referendumskega odločanja so značilne zlasti za ureditve, kjer lahko referendum zahtevajo volivci. V sistemih, kjer je referendum v rokah parlamentarne večine, je potreba po izrecno določenih prepovedih bistveno manjša ali celo odveč, saj parlament samostojno presoja primernost referendumskega odločanja o takih zakonih.

Ključne besede:
neposredna demokracija, zakonodajni referendum, omejitve in prepovedi referenduma, nujni ukrepi, davčni, finančni in proračunski zakoni, mednarodne pogodbe, človekove pravice in svoboščine, odprava protiustavnosti.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Kaučič, Igor: Ustavne omejitve in prepovedi zakonodajnega referenduma,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 74 (2014), str. 59–92, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_kaucic.pdf.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Neža Pogorelčnik
Razvoj ureditve ukrepov zavarovanja v evropskem civilnem procesnem pravu

Sinopsis:
Vprašanje zavarovanja terjatev je staro; nastalo verjetno kaj kmalu za nastankom prvih terjatev, vendar pa se na področju odpirajo številna vprašanja, še posebej če gre za razmerje z mednarodnim elementom. Na ravni EU je področje ukrepov zavarovanja predmet urejanja že vrsto let, najnovejšo ureditev pa daje Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se bo uporabljala od 10. 1. 2014. Prispevek poskuša s prikazom najpomembnejših sprememb predstaviti razvoj področja in njegov vpliv na položaj upnikov ter dolžnikov.

Ključne besede:
ukrep zavarovanja, začasne odredbe, Bruseljska uredba I, Uredba št. 1215/2012, pristojnost, priznanje in izvršitev.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Pogorelčnik, Neža: Razvoj ureditve ukrepov zavarovanja v evropskem civilnem procesnem pravu,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 74 (2014), str. 93–116, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_pogorelcnik.pdf.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Aleš Završnik, Pia Levičnik
Zasebnost po Snowdnu: novejša pojmovanja zasebnosti in odnos javnosti do le-te v Sloveniji

Sinopsis:
Prispevek prikaže novejše teoretične pristope k razumevanju zasebnosti, ki se porajajo zaradi novih tehnologij, ki omogočajo konstantno in ubikvitarno beleženje naših komunikacij in gibanja. V teoretičnem delu prikaže teorijo o kontekstualni integriteti osebnih podatkov Helene Nissenbaum in pluralistično razumevanje zasebnosti Daniela Solova. V empiričnem delu predstavi rezultate spletne ankete o odnosu slovenske javnosti do zasebnosti, ki se nanaša na: viktimizacije, povezane s kršitvami pravice do zasebnosti, samoprijave kršitev zasebnosti tretjih oseb, skrb za varstvo lastnih osebnih podatkov, zaznavanje osrednjih ogroževalcev zasebnosti, vrednotenje zasebnosti, odnos do hrambe prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih in poznavanje Informacijskega pooblaščenca RS. Ugotovljeno je, da je poznavanje varstva pravic in aktivne samozaščite majhno, kljub naraščanju nezaupanja v največja spletna podjetja in po Snowdnovih razkritjih tudi v obveščevalne službe.

Ključne besede:
zasebnost, pravo varstva osebnih podatkov, javno mnenje, internet, spletna socialna omrežja, Snowden, obveščevalne službe, Informacijski pooblaščenec, organ za varstvo osebnih podatkov, hramba podatkov, mozaična teorija.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Završnik, Aleš, Levičnik, Pia: Zasebnost po Snowdnu: novejša pojmovanja zasebnosti in odnos javnosti do le-te v Sloveniji,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 74 (2014), str. 117–153, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_zavrsnik_levicnik.pdf.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Sabina Zgaga
Quis custodiet ipsos custodes: zaščita človekovih pravic v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem

Sinopsis:
Mednarodno kazensko pravo se je dolgo osredotočalo predvsem na zagotavljanje kazenske odgovornosti storilcev mednarodnih hudodelstev, a mora to zagotoviti tudi v okviru poštenega kazenskega postopka. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali za zagotavljanje zakonitosti postopka potrebujemo tudi zunanji nadzor. To je postalo relevantno predvsem z ustanovitvijo stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča. Prispevek preverja hipotezo, da Rimski statut pozna ustaljene možnosti uveljavljanja pravic obdolženca, da pa bi bil kljub temu potreben zunanji nadzor. Na začetku obravnava obstoječe možnosti uveljavljanja oziroma sankcioniranja kršitev človekovih pravic v postopku pred MKS; preko vlaganja pravnih sredstev, kazenske, civilne ali odškodninske odgovornosti ali izločitve nedopustnih dokazov. Drugi del prispevka pa vsebuje razmislek o vključitvi MKS v obstoječe univerzalne, regionalne ali nacionalne nadzorne mehanizme.

Ključne besede:
Rimski statut, izločitev nedopustnih dokazov, pravice obdolženca, procesna kršitev, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost, imuniteta, človekove pravice.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Zgaga, Sabina: Quis custodiet ipsos custodes: zaščita človekovih pravic v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 74 (2014), str. 117–153, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_zgaga.pdf.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Zbornik znanstvenih razprav, letnik 74 (2014), je izšel s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.