Izzivi alternativnega reševanja sporov v upravnih razmerjih v Sloveniji in širše
Polonca KovačSinopsis:
V upravnih razmerjih in posebej v posamičnih upravnih zadevah se zaradi vezanosti upravnih organov na predpis in primarnega varstva javne koristi alternativno reševanje sporov (ARS) šele postopoma uvaja v pravni red in prakso. Kljub omejitvam v upravnih razmerjih pa nekatere oblike ARS prinašajo prednosti, kot so hitrejši in učinkovitejši postopki, večje zadovoljstvo udeležencev in sprejem (čeprav zanje neugodnih) odločitev, manj bremen za instančne in kaznovalne organe ter sodišča, ustvarjalnejša vloga uprave itd. Prek razvoja ARS na splošno, priporočil Sveta Evrope in EU ter izbranih tujih ureditev se v prispevku analizira posebnosti upravnih razmerij glede uporabe ARS. Upošteva se splošno ureditev po ZUP in ZUS-1 ter primere iz področne zakonodaje in prakse. Na teh podlagah poteka sistematična razprava o omejitvah in potencialih ARS ter dogmatiki oblik, de lege lata in de lege ferenda. Avtorica zaključi, da je treba razumeti ARS v upravnih razmerjih drugače kot na primer v pravdi, toda prednosti pristopa, ob uvedbi korektivnih mehanizmov zoper zlorabe v obstoječe upravne in sodne postopke, pretehtajo obstoječo formaliziranost. ARS se tako kaže kot odličen instrument za razvoj dobre uprave.
Ključne besede:
upravno procesno pravo, alternativno reševanje sporov, upravno razmerje, upravni postopek, javni interes, Slovenija, Evropa.
Celotno besedilo: PDF
Navajanje:
Kovač, Polonca: Izzivi alternativnega reševanja sporov v upravnih razmerjih v Sloveniji in širše,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 76 (2016), str. 69 – 98, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2016_kovac.pdf.
