Oblast dekretov in vladavina nikogar - pasti podzakonskega normiranja v luči obstoječih načinov regulacije

Sinopsis:
Vse večja kompleksnost urejanja družbe s pravili onemogoča sledenje klasični idejiupravljanja, ki bi bila lahko v celoti zajeta v zakonskih normah. Ker to ni (več) mogoče doseči niti s podzakonskimi predpisi, lahko nastane čedalje večji razkorak med formalnim določanjem pravic in obveznosti ter dejanskim izvrševanjem teh pravic. V kompleksni okolici ni mogoče preprosto uveljavljati pravne odgovornosti, ki se lahko zaradi tega spremeni v »vladavino nikogar«. Zato je toliko pomembneje, da so pravila določena čim bolj jasno. Te trditve so bile preverjene na primeru predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Slednji kaže večino »slabosti« prenosa čedalje večjih pooblastil ne le na izvršilno vejo (oblast dekretov), temveč tudi na nosilce javnih pooblastil in njihove predstojnike (oblast splošnih pravil), v smeri čedalje večjih podrobnosti na račun oseb, ki jim ustava priznava temeljno človekovo pravico do zdravstvenega varstva. Analiza predvidenih podzakonskih aktov kaže, da bi morali biti, da bi se izognili nastanku upravnosodnih sporov in nedovoljeni delegaciji pooblastil, predvideni podzakonski akti določeni bolj jasno in določno.

Ključne besede:
podzakonski predpis, prenos pooblastil za normiranje, moč, izvršilna klavzula, pojavnost.

Celotno besedilo: PDF

Navajanje:
Pečarič, Mirko: Oblast dekretov in vladavina nikogar – pasti podzakonskega normiranja v luči obstoječih načinov regulacije,
v: Zbornik znanstvenih razprav, 78 (2018) , str. 13 – 45, URL: http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2018_pecaric.pdf