2. Odprta znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov
40. člen (odprta znanost)
(1) Odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada.
(2) Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
(3) Za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti lahko ministrstvo, pristojno za znanost, ali ARIS sklepa z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti neposredne pogodbe o sofinanciranju.
41. člen (odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov)
(1) V okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, mora financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako, da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
(2) Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov najmanj v višini 50 %, morajo biti odprti in dostopni po načelu odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno ob upoštevanju omejitev zaradi varstva intelektualne lastnine, osebnih podatkov in oseb ali države ali drugih zakonskih omejitev. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo.
(3) Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Če so bili osebni podatki v raziskavi obdelani na podlagi privolitve posameznika, na katerega se nanašajo, se lahko nadalje obdelujejo le, če privolitev vsebuje tudi naknadno obdelavo ali pa to dovoljuje nova privolitev. Pridobljene privolitve mora izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti hraniti deset let in so zaradi preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov na voljo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in izvajalcu znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Privolitev ni potrebna, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov na podlagi zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
(4) Javna raziskovalna organizacija ali javni infrastrukturni zavod lahko kot upravljavec teh podatkov za izvajanje določb prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena vzpostavi področna podatkovna središča za raziskovalne podatke v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Upravljavec podatkov mora zagotoviti, da do vsebine podatkov iz podatkovnega področnega središča dostopajo le osebe, ki so upravičene izvajati raziskovanje v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada, ob upoštevanju določil iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Če izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci pravic individualno ne upravljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko raziskovalec ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti rezultate znanstvenoraziskovalne dejavnosti objavi oziroma dá na voljo javnosti v javnem repozitoriju z odprtim dostopom, takoj potem, ko je rezultat raziskave sprejet v objavo, pri čemer je treba ustrezno navesti raziskovalca in vir prve objave.
(7) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nična.
(8) Raziskovalne organizacije objave v odprtem dostopu lahko financirajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma v okviru financiranja raziskovalnih projektov.
(9) Raziskovalne organizacije lahko mednarodno znanstveno literaturo oziroma nabavo in dostop do serijskih publikacij in zbirk podatkov ter stroške odprtega dostopa financirajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma v okviru financiranja raziskovalnih projektov. Sredstva za financiranje nabave in dostopa do mednarodne znanstvene literature oziroma serijskih publikacij in zbirk podatkov ter za financiranje stroškov odprtega dostopa v okviru pogodb s ponudniki mednarodne znanstvene literature, ki jih izvajajo javni zavodi – upravljavci konzorcijev mednarodne znanstvene literature, ki niso prejemniki stabilnega financiranja, ARIS zagotavlja s sklepanjem neposrednih pogodb o sofinanciranju s posameznimi javnimi zavodi na podlagi sprejetega letnega programa dela javnih zavodov – upravljavcev konzorcijev mednarodne znanstvene literature, ki niso prejemniki stabilnega financiranja.
42. člen (znanstvene revije in monografije slovenskih založnikov)
(1) Znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, morajo zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin.
(2) Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi, ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
42.a člen (posebna ureditev v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene)
(1) Osebne podatke, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, smejo raziskovalne organizacije, ki so prejemniki stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom, pridobivati in obdelovati za namene znanstvenega raziskovanja (v nadaljnjem besedilu: znanstvenoraziskovalni nameni), če izvedbe raziskave oziroma njenega namena ni mogoče doseči z obdelavo anonimiziranih podatkov ali bi bilo to povezano z nesorazmernim naporom ali stroški. Osebni podatki, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, se na podlagi tega člena lahko obdelujejo le za namen izvedbe raziskav, ki se izvajajo v okviru javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma so sofinancirane z javnimi sredstvi.
(2) Za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, mora raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, izdelati opis raziskave in oceno učinka. V primeru, da raziskovalna organizacija pridobiva osebne podatke od drugega upravljavca, mu, preden pridobi osebne podatke, predloži opis raziskave in oceno učinka. Upravljavec osebnih podatkov o posredovanju osebnih podatkov nato odloča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V primeru, ko je raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka že upravljavec osebnih podatkov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o zavrnitvi posredovanja osebnih podatkov.
(3) Osebni podatki, zbrani za namene znanstvenega raziskovanja oziroma pridobljeni za znanstvenoraziskovalne namene iz prvega odstavka tega člena, se hranijo največ tri leta po zaključku raziskave, nato se nepovratno anonimizirajo oziroma po potrebi vrnejo upravljalcu osebnih podatkov ali uničijo, razen če drug zakon določa drugače, če je posameznik privolil v nadaljnjo hrambo ali je nadaljnja hramba pomembna za izvršitev namena raziskave.
(4) Osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena se ne sme uporabiti za druge namene ali jih razkriti osebam, ki ne izvajajo raziskave. To dolžnost raziskovalec potrdi v pisni obliki pred začetkom obdelave osebnih podatkov.
(5) Pri obdelavi v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena je dovoljeno povezovanje zbirk osebnih podatkov, vključno s povezovanjem podatkov iz različnih zbirk javnega sektorja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po izvedenem povezovanju osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov se pridobljeni oziroma obdelani osebni podatki nemudoma anonimizirajo do največje možne mere, ki še dovoljuje izvršitev namena raziskave.
(6) Za obdelavo osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena se, kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(7) Ta zakon se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, kadar so upravljavci osebnih podatkov organi, ki izvajajo naloge ali pooblastila v skladu z zakoni, ki urejajo izvajanje obveščevalno-varnostnih in protiobveščevalnih dejavnosti države.
Vir: Pravni informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS)
