Drugostopenjski magistrski študijski program Pravo

Drugostopenjski magistrski študijski program Pravo pomeni nadgradnjo prvostopenjskega programa in skupaj z njim zagotavlja formalno raven izobrazbe, ki se zahteva kot pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita. Magistrski študijski program Pravo obsega 60 ECTS in se izvaja dva semestra. Študentkam in študentom omogoča izbiro enega izmed usmeritvenih modulov (splošni, gospodarskopravni, državnopravni, mednarodnopravni modul), ki nadgrajujejo temeljno znanje, pridobljeno na vseh pravnih področjih prvostopenjskega študija. Magistrski študijski program Pravo se izvaja kot redni in izredni študij. Več informacij o študijskem programu je na voljo v Predstavitvenem zborniku. 

Po uspešno končanem študiju pridobi študent ali študentka strokovni naslov magister prava oziroma magistrica prava. Sklep senata Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o angleških prevodih znanstvenih nazivov je dostopen na naslednjih povezavah, ki obsegata slovensko in angleško besedilo.

V drugostopenjski magistrski študijski program Pravo se lahko vpiše: 

a) kdor je zaključil univerzitetni študijski program pravo prve stopnje (bolonjski program) v obsegu najmanj 240 ECTS; 

b) kdor je zaključil univerzitetni študijski program pravo prve stopnje (bolonjski program) v obsegu najmanj 180 ECTS pod pogojem, da pred vpisom opravi izpite iz pripravljalnega letnika v obsegu dodatnih 60 ECTS iz programa univerzitetnega študija prava prve stopnje in sicer tako, da skupaj doseže najmanj:

• 60 ECTS s področja civilnega in gospodarskega prava,

• 22 ECTS s področja kazenskega prava,

• 12 ECTS s področja delovnega prava in prava socialne varnosti,

• 30 ECTS s področja upravnega prava,

• 10 ECTS s področja mednarodnega javnega prava,

• 13 ECTS s področja ustavnega prava,

• 16 ECTS s področja pravne zgodovine in rimskega prava,

• 16 ECTS s področja teorije in sociologije prava - 20 ECTS s področja pravnoekonomskih predmetov.

c) kdor je zaključil visokošolski strokovni program iz sorodnega področja (na primer ekonomija, družbene vede, sociologija, uprava) pod pogojem, da pred vpisom opravi izpite iz pripravljalnega letnika v obsegu 60 ECTS iz predmetov: 

• Uvod v pravoznanstvo (6 ECTS)

• Ustavno pravo (6 ECTS)

• Kazensko pravo (6 ECTS)

• Kazensko procesno pravo (4 ECTS)

• Civilno pravo (8 ECTS)

• Gospodarsko pravo (6 ECTS)

• Civilno procesno pravo (4 ECTS)

• Mednarodno javno pravo (6 ECTS)

• Upravno pravo (6 ECTS)

• Upravno procesno pravo (4 ECTS)

• Delovno pravo (4 ECTS). 

V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatk in kandidatov opravljena na podlagi ponderirane povprečne ocene. Povprečna ocena se izračunava ponderirano tako, da se kot osnova upošteva zmnožek ocene in števila ECTS pri posameznem predmetu. Pri izračunavanju povprečne ocene se upoštevajo tudi vse obveznosti opravljene v okviru pripravljalnega letnika na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Razpis za vpis v študijsko leto 2025/2026

Študijski koledar za študijsko leto 2024/25:

• zimski semester: 1. 10. 2024 - 13. 1. 2025
• zimsko izpitno obdobje: 14. 1. 2025 - 31. 1. 2025
• poletni semester: 3. 2. 2025 - 16. 5. 2025
• spomladansko izpitno obdobje: 19. 5. 2025 - 11. 7. 2025
• jesensko izpitno obdobje: 25. 8. 2025 - 12. 9. 2025.

Študentke in študenti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki želijo izbrati zunanji izbirni predmet morajo izpolniti za to predpisan obrazec in ga skupaj s potrjenim učnim načrtom predmeta poslati po elektronski pošti na e-naslov milena.kastelic@pf.uni-lj.si. 

Obrazec mora biti popolno izpolnjen, podpisan in žigosan s strani odgovorne osebe drugega visokošolskega zavoda. Prošnjo za zamenjavo zunanjega izbirnega predmeta se odda v ŠIS, po uspešno opravljenem izpitu (Prošnja: Priznanje obštudijskih dejavnosti – zamenjava izbirnega predmeta). Prošnji je treba priložiti potrdilo o opravljenih obveznostih drugega visokošolskega zavoda, na katerem je zunanji izbirni predmet opravljen.

Določene predmete, ki jih izvaja Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, lahko izbirajo tudi študentke in študenti drugih visokošolskih zavodov. V ta namen morajo izpolniti obrazec in ga po elektronski pošti poslati na e-naslov milena.kastelic@pf.uni-lj.si. 

Po opravljenem izpitu izbranega predmeta v referatu prejmejo potrdilo o opravljenih obveznostih.

Kdor ni zaključil univerzitetnega študijskega programa Pravo prve stopnje v obsegu najmanj 240 ECTS in s tem pridobil naziv diplomirani pravnik (UN) oziroma diplomirana pravnica (UN), mora pred morebitnim vpisom v drugostopenjski magistrski študij, ki ga izvaja Pravna fakulteta v Ljubljani, opraviti dodatne izpite (t. i. pripravljalni letnik). 

Obveznosti pripravljalnega letnika znašajo 60 ECTS, a se razlikujejo glede na to, ali je kandidat ali kandidatka pred tem zaključila dodiplomski oziroma prvostopenjski študij prava ali ne:

• Kdor je končal prvostopenjski univerzitetni študijski program Pravo (t. i. bolonjski program) v obsegu najmanj 180 ECTS mora pred vpisom na drugostopenjski študijski program opraviti izpite pripravljalnega letnika v obsegu 60 ECTS iz programa univerzitetnega študija prve stopnje, in sicer v obsegu, kot ga (za vsakega kandidata oziroma kandidatko posebej) določi fakultetna komisija za študijske zadeve.

• Kdor je končal visokošolski strokovni program iz pravu sorodnega področja (npr. ekonomija, družbene vede, sociologija, uprava, itd.) mora pred vpisom na drugostopenjski študijski program opraviti vnaprej določene izpite pripravljalnega letnika v obsegu 60 ECTS. 

Zainteresirani kandidati in kandidatke (iz obeh navedenih kategorij) morajo za opravljanje izpitov pripravljalnega letnika v fakultetnem referatu oddati pisno vlogo.  Vlogo za opravljanje izpitov pripravljalnega letnika je mogoče oddati kadarkoli med letom, a ne prej, preden kandidat ali kandidatka ne zaključi svojega dodiplomskega študija. Način in časovnico opravljanja izpitov pripravljalnega letnika si vsakdo organizira sam oziroma po dogovoru z nosilci in nosilkami predmetov.  

V okviru pripravljalnega letnika se kot delno ali v celoti opravljene vsebine predmetov ali programa priznajo le tiste, ki jih je kot enakovredne po kakovosti, predmetniku in obsegu potrdil Senat  Pravne fakultete v Ljubljani na predlog Komisije za študijske zadeve.

V času opravljanja izpitov pripravljalnega letnika kandidat oziroma kandidatka nima statusa študenta oziroma študentke. Predavanji pripravljalnega leta niso organizirana. Kot omenjeno, si vrstni red oziroma časovnico okvir opravljanja izpitov kandidatka ali kandidat izbere sam, medtem ko se vsako opravljanje izpita plača v skladu s cenikom za opravljanje diferencialnih izpitov. 

Za pristop k pravniškemu državnemu izpitu mora kandidat oziroma kandidatka imeti zaključeno prvo in drugo stopnjo študija prava.

Več informacij o študijskem programu je pri maja.marentic@pf.uni-lj.si.

Študij po drugostopenjskem magistrskem študijskem programu Pravo konča študent oziroma študenta, ki opravi vse izpite iz obveznih in izbirnih predmetov v skupnem številu 48 ECTS ter izdela magistrsko diplomsko delo, ki je ovrednoteno z 12 ECTS. To pomeni, da z dokončanjem študija pridobi skupaj 60 ECTS. Pri izdelavi magistrskega diplomskega dela mora upoštevati Pravilnik o zaključku študija in magistrskem diplomskem delu ter Etični kodeks za raziskovalce UL.

Prevzemanje tem magistrskih diplomskih del

V skladu s Pravilnikom o zaključku študija in magistrskem diplomskem delu lahko mentorju ali mentorici predlagate temo magistrskega diplomskega dela. Predlog mora obsegati naslov in kratko dispozicijo. Mentorice in mentorji predloge sprejemajo le do 5. oktobra tekočega študijskega leta. Po tem datumu se odločijo, ali bodo mentorstvo predlaganim temam prevzeli in vas o tem obvestijo. Razpišejo tudi dodatne teme, če s predlogi študentk in študentov ni zapolnjena kvota pri mentorici ali mentorju.

Vse teme (na predlog ali razpisane dodatne teme) mora pred prevzemom na oktobrski seji potrditi Komisija za študijske zadeve. Po seji je na oglasni deski objavljen seznam tem na predlog mentoric in mentorjev in termini, kdaj lahko prevzamete te teme in teme, ki so bile sprejete na vaš predlog.

Priprava magistrskega diplomskega dela

Delo mora oblikovno zajemati naslednje sestavine: naslovnico, prvo notranjo naslovno stran, ki mora biti identična naslovnici, povzetek v slovenščini in angleščini, ki v največ 20 vrsticah povzema poglavitne ugotovitve dela, pri čemer vsebuje tudi vrstico z največ 10 ključnimi besedami, vsebino, lastnoročno podpisano izjavo o avtorskem delu.

Vsebina diplomskega dela, mora zajemati naslednje sestavine: kazalo, uvod, jedro, sklep oziroma zaključek, navedbo literature in virov, izjavo o avtorstvu.

Vsebinski del magistrskega dela ne sme obsegati manj kot 65.000 in ne več kot 90.000 znakov brez presledkov, skupaj z opombami (brez povzetkov, ključnih besed, seznama literature in prilog).

Oddaja magistrskega diplomskega dela

Študent ali študentka mora imeti pred zagovorom magistrskega diplomskega dela poravnane vse finančne obveznosti do fakultete, pridobiti mora potrdilo iz fakultetne knjižnice, da knjižnici ne dolguje knjižnega gradiva in nima drugih neporavnanih dolgov do knjižnice.

Ko mentor ali mentorica oceni, da je magistrsko delo zrelo za zagovor, kandidata oziroma kandidatko pozove, da naloži elektronsko obliko v ŠIS. Iz ŠIS-a študent ali študentka natisne izjavo, ki jo veže na zadnjo stran v vse tiskane 3 izvode naloge. Tiskano obliko magistrskega diplomskega dela odda v referatu za študentske zadeve, po oddaji tiskanega dela pa se izvede postopek preverbe podobnosti vsebin. Podrobna navodila postopka se nahajajo v ŠIS -u.

Pred zagovorom magistrskega diplomskega dela mentorju oziroma mentorici predloži izpolnjen obrazec v dvojniku. Sklepa o diplomi. 

Po zagovoru

Najkasneje dva delovna dneva po uspešnem zagovoru magistrskega diplomskega dela mora študentka oziroma študent v času uradnih ur v referatu oddati: dva izvoda obrazca sklep o diplomi, podpisana s strani predsednice ali predsednika in člana ali članice komisije za zagovor, magistrsko diplomsko delo, ki ga prejme na zagovoru, potrdilo iz fakultetne knjižnice, da ne dolguje knjižnega gradiva in nima drugih neporavnanih dolgov do knjižnice. 
Referat diplomantki oziroma diplomantu nato izda začasno potrdilo o diplomiranju, medtem ko podelitev magistrske diplomske listine sledi kasneje. O terminu podelitve so študentke in študenti obveščeni naknadno.