Enoviti magistrski študijski program

Študij na Pravni fakulteti je organiziran v skladu z načeli t. i. bolonjske reforme, pri čemer se od študijskega leta 2023/24 naprej primarno izvaja v obliki enovitega magistrskega študijskega programa, ki bo postopno nadomestil dvostopenjski študij prava. Izvaja se kot redni ali izredni študij.

Enovit magistrski študijski program Pravo traja pet let (300 ECTS). Študij je zasnovan tako, da študentkam in študentom ponuja najboljšo osnovo za opravljanje pravniškega državnega izpita, ki je pogoj za opravljanje tipičnih pravosodnih poklicev (npr. odvetnice, sodnika, notarja).

Po uspešno končanem študiju pridobi študent ali študentka strokovni naslov magister prava oziroma magistrica prava. Sklep senata Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o angleških prevodih znanstvenih nazivov je dostopen na naslednjih povezavah, ki obsegata slovensko in angleško besedilo.

Študij temelji na sodobnih načinih poučevanja, veliki izbirnosti predmetov in študijskih oziroma obštudijskih dejavnosti (npr. pravniška tekmovanja, seminarji, poletne šole) ter združevanju širokega in poglobljenega teoretičnega s praktičnimi veščinami in spretnostmi (npr. pravne klinike, projektno sodelovanje).

Študentke in študenti lahko del študija opravijo na tujih partnerskih fakultetah v okviru različnih programov izmenjave (npr. Erasmus+). V tujini opravljene izpite lahko po vrnitvi s študijske izmenjave uveljavljajo kot del opravljenih študijskih obveznosti na naši fakulteti. Več informacij o študijskem programu je dostopnih v Predstavitvenem zborniku. 

Študijski koledar za študijsko leto 2024/25:

• zimski semester: 1. 10. 2024 - 13. 1. 2025
• zimsko izpitno obdobje: 14. 1. 2025 - 31. 1. 2025
• poletni semester: 3. 2. 2025 - 16. 5. 2025
• spomladansko izpitno obdobje: 19. 5. 2025 - 11. 7. 2025
• jesensko izpitno obdobje: 25. 8. 2025 - 12. 9. 2025.

Po uspešno zaključenem študijskem programu so študentke in študenti zmožni poglobljeno in celovito razumeti posamična področja prava, tudi s primerjalnopravnih in mednarodnih vidikov, razumeti pravo in pravna pravila na abstraktni ravni, ob tem pa tudi znati uporabljati pravna pravila v različnih situacijah in kontekstih, uporabljati različne metode interpretiranja pravnih pravil, samostojno opravljati vse pravniške poklice, ki ne zahtevajo opravljenega državnega pravniškega izpita, ter pridobljeno znanje ustrezno nadgraditi za opravljanje pravniškega državnega izpita.

V okviru študija diplomantke in diplomanti pridobijo naslednje splošne kompetence: 

• široko splošno znanje, ki zajema tudi druga področja družboslovja in zagotavlja splošno razgledanost, kar je temeljni pogoj kakovostnega pravnega odločanja, 
• specifično znanje na vseh temeljnih pozitivnopravnih področjih javnega in zasebnega prava, ki tvorijo jedro pravniškega državnega izpita, 
• poznavanje in razumevanje primerjalnopravnih in mednarodnih vidikov posamičnih področij prava ter prava EU, 
• usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso z zmožnostjo reševanja primerov, tudi zahtevnejših, pri obravnavi katerih je nujno povezovanje različnih pravnih področij, in priprave pravnih aktov, 
• uporaba pravniškega silogizma in argumentacije, 
• zmožnost učinkovitega ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja o pravnih vsebinah ter zmožnost temeljnega znanstveno raziskovalnega dela in iskanja pravnih virov, 
• spodbujanje družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj, 
• spodbujanje najvišjih standardov etike pravniškega poklica,
• iniciativnost in samostojnost pri odločanju.

Prav tako pa diplomantke in diplomanti pridobijo t. i. predmetnospecifične kompetence na različnih pravnih področjih. 

Na področju teorije prava: razumevanje in analiza dejavnikov spreminjanja prava, razumevanje klasičnih in sodobnih teoretskih pristopov k razumevanju prava in družbe, zgodovinske in sociološke interpretacije temeljnih pravnih institucij, kritični razmislek o pravu in njegovi naravi (npr. v povezavi z etičnimi dilemami, ki spremljajo pravno odločanje).

Na področju kazenskega prava: razumevanje institutov kazenskega materialnega in procesnega prava, neposredna uporaba znanja v pravosodni praksi pri delu tožilstva, kazenskega pravosodja, odvetništva, nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s kazenskim področjem (žrtve nasilja, droge, trgovina z ljudmi ipd.) ter na drugih področjih, ki imajo stik s kazenskim pravom (zapori, centri za socialno delo ipd.).

Na področju delovnega prava in prava socialne varnosti: argumentirano interpretiranje zakonskih določb s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, prenosa tega znanja v različne oblike vlog v postopkih pri delodajalcih in pred sodiščem, v upravno socialnem postopku in socialnem sporu.

Na področju civilnega prava: poznavanje temeljne zgradbe pravnih institutov s področja obligacijskega, stvarnega, dednega in družinskega prava, analiziranje konkretnih življenjskih primerov ter argumentirano kritično presojanje pravnih vsebin s teh področij, izdelava preprostejših zapisov pravnih poslov s področja družinskega prava, razumevanje in medsebojno povezovanje temeljnih načel in procesnih določb v civilni pravdi ter uporaba tega znanja pri vodenju ali sodelovanju v sodnem postopku, sestava listin in vlog v pravdi ter sodnih odločb, pravilna uporabe nacionalnega prava in prava EU na področju določitve uporabnega prava ter mednarodne pristojnosti in izvršitve tujih sodnih odločb, razumevanje posebnih civilnih postopkov ter uporaba tega znanja pri vodenju ali sodelovanju v sodnem postopku.

Na področju gospodarskega prava: znanstvena analiza problemov gospodarskega prava in konkurenčnega prava, izdelava preprostejših zapisov pravnih poslov (ustanovitveni akti, družbene pogodbe) in zapisov v konkurenčnopravnih postopkih, prenos znanja v različne oblike vlog v postopkih.

Na ekonomsko-pravnem področju: poznavanje in razumevanje gospodarskega okolja, za katerega se ustvarja pravo in kritično vrednotenja pravnih pravil za reševanje gospodarske problematike, razumevanje temeljnih ekonomskih in pravnih instrumentov s področja financ, neposredna uporaba znanja pri delovanju v gospodarskih družbah in tudi v javnem sektorju.

Na področju upravnega prava: razumevanje institutov upravnega procesnega prava in uporaba pridobljenega znanja v upravnih in upravnosodnih zadevah ter tudi pri zastopanju subjektov javnega ali zasebnega sektorja, ki se udeležujejo navedenih postopkov, kritično vrednotenje skladnosti praktičnega ravnanja na davčnem področju s teoretičnimi izhodišči in postavljenimi pravnimi pravili. Argumentirano razlaganje zakonskih določb s področja prava varstva okolja in uporaba znanja pri delovanju podjetij, ki s svojo dejavnostjo posegajo v okolje.

Na področju mednarodnega javnega prava: razumevanje mednarodnopravnih institutov glede na okoliščine posamičnega primera, uporaba znanja pri srečevanju z mednarodnopravno problematiko tako v pravosodju kot tudi v državni upravi in pri delu gospodarskih družb ter v različnih evropskih in mednarodnih institucijah.

Na področju ustavnega prava: razumevanje ustavne ureditve in procesnih instrumentov ustavnosodnega postopka, argumentirano interpretiranje in analiziranje sodne prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), uporaba znanja pri pripravi različnih vlog na ustavno sodišče in ESČP, sodelovanje v vladnih in parlamentarnih postopkih.

Na področju pravne zgodovine in rimskega prava: razumevanje zgodovinske pogojenosti nastanka pravnih pravil in načel, poznavanje glavnih zgodovinskih temeljev sodobne pravne ureditve (rimsko in obče pravo, običajno pravo, pravo sodišč in pravna doktrina) ter metodoloških pristopov pri pravnozgodovinskem raziskovanju, presojanje pravno relevantnih fenomenov v daljšem časovnem obdobju in spoznavanje metod za rekonstrukcijo konkretnega pravnega primera, analiza in sinteza ter povezovanje med konkretnim primerom in pravno rešitvijo, razumevanje in uporaba ustaljene pravne terminologije.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V enoviti magistrski študijski program Pravo se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika; zahtevani podatek visokošolski prijavno-informacijski službi sporoči Državni izpitni center.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

kandidati iz točke a), izbrani glede na:

•  splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk,
•  splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,

kandidati iz točke b), izbrani glede na:

•  splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
•  splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

Prijavno-sprejemni postopek centralizirano za prvi in drugi prijavni rok vodi in izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani: Razpis za vpis | Univerza v Ljubljani

Študentke in študenti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki želijo izbrati zunanji izbirni predmet morajo izpolniti za to predpisan obrazec in ga skupaj s potrjenim učnim načrtom predmeta poslati po elektronski pošti na e-naslov milena.kastelic@pf.uni-lj.si. 

Obrazec mora biti popolno izpolnjen, podpisan in žigosan s strani odgovorne osebe drugega visokošolskega zavoda. Prošnjo za zamenjavo zunanjega izbirnega predmeta se odda v ŠIS, po uspešno opravljenem izpitu (Prošnja: Priznanje obštudijskih dejavnosti – zamenjava izbirnega predmeta). Prošnji je treba priložiti potrdilo o opravljenih obveznostih drugega visokošolskega zavoda, na katerem je zunanji izbirni predmet opravljen.

Določene predmete, ki jih izvaja Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, lahko izbirajo tudi študentke in študenti drugih visokošolskih zavodov. V ta namen morajo izpolniti obrazec in ga po elektronski pošti poslati na e-naslov milena.kastelic@pf.uni-lj.si. 

Po opravljenem izpitu izbranega predmeta v referatu prejmejo potrdilo o opravljenih obveznostih.

Študij po enovitem magistrskem študijskem programu Pravo konča študent ali študentka po opravljenih ali priznanih 300 ECTS. S tem študent pridobi strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov magister prava, študentka pa naslov magistrica prava (okrajšava za oba naziva: mag. prava). Sklep senata Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o angleških prevodih znanstvenih nazivov je dostopen na naslednjih povezavah, ki obsegata slovensko in angleško besedilo.

• Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent oziroma študentka opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 52 ECTS.
• Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent oziroma študentka opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS prvega letnika in najmanj 54 ECTS drugega letnika.
• Za napredovanje iz tretjega v četrti letnik mora študent oziroma študentka opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS drugega letnika in najmanj 54 ECTS tretjega letnika.
• Za napredovanje iz četrtega v peti letnik mora študent oziroma študentka opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS tretjega letnika in najmanj 54 ECTS četrtega letnika.

Študent ali študentka lahko v višji letnik napreduje tudi pod izrednimi pogoji, o čemer odloča Komisija za študijske zadeve Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na podlagi zakona in Statuta Univerze v Ljubljani.

Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik zaradi neizpolnitve obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik. Letnik lahko ponavlja študent, ki je v letniku, ki se ponavlja, opravil obveznosti vsaj v obsegu 30 ECTS.

Prehod na enovit magistrski študijski program Pravo je mogoč samo, če gre za prehod z enakega ali sorodnega študijskega programa (to je programa, iz katerega se lahko prizna vsaj polovica ECTS, ki se nanašajo na obvezne vsebine enovitega magistrskega študijskega programa Pravo).

Če se želite izpisati s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, za izpis izpolnite v ŠIS-u določeno vlogo in jo podpisano dostavite v študentski referat. Vlogi priložite študentsko izkaznico in potrdilo iz knjižnice o vračilu gradiva. Informacije o izjemnem vpisu v višji letnik so dostopne v rubriki o ocenjevanju in opravljanju izpitov ter posebnih statusih.