XXIV. Dnevi civilnega in gospodarskega prava

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani 

vabita na tradicionalni simpozij

XXIV. Dnevi civilnega in gospodarskega prava,

ki bo potekal v četrtek in petek, 16. in 17. aprila 2026 

v Grand hotelu Bernardin v Portorožu.

Program bo sestavljen iz naslednjih sekcij:

Četrtek, 16. april 2026                    

Razmerje med lastnikom zemljišča in upravljalcem javnega omrežja
(vodja sekcije: izr. prof. dr. Matija Damjan)

Elektroenergetska in telekomunikacijska omrežja pogosto potekajo prek tujih zemljišč, ne da bi bila zanje v zemljiški knjigi vpisana ustrezna služnost. Upravljalci omrežij se zato vse večkrat soočajo z zahtevki lastnikov zemljišč za odstranitev te infrastrukture oziroma za plačilo odškodnine. Sekcija bo namenjena celoviti obravnavi vprašanja, na kakšni pravni podlagi javna infrastrukturna omrežja obstajajo na tujih zemljiščih in kakšne so meje varstva lastninske pravice lastnikov teh zemljišč. Izhodišče razprave bo analiza zgodovinskega konteksta gradnje omrežij v obdobju družbene lastnine, ko razmerja med investitorji in upravljalci omrežij ter lastniki zemljišč pogosto niso bila formalizirana na način, ki bi ustrezal današnjim stvarnopravnim standardom. Sekcija bo osvetlila takratne zakonske podlage za gradnjo omrežij s področja energetike, graditve objektov in razlastitve ter njihovo dejansko uporabo v praksi, vključno z vlogo neformalnih soglasij in upravnih dovoljenj. Poseben poudarek bo namenjen pravicam lastnikov v sporih zaradi vznemirjanja lastninske pravice in ugovorom upravljalcev omrežij proti zahtevkom za odstranitev omrežij. Z vidika sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča bo obravnavano priposestvovanje služnosti v javno korist za potrebe omrežja. V zvezi s tem bo analizirano vpraša-nje, kdaj obremenitev zemljišča z dejanskim izvrševanjem služnosti preraste v razlaščajoč poseg v smislu 69. člena Ustave. Zaključni del bo ponudil primerjalnopravni pogled na reševanje podobnih problemov v drugih državah nekdanje Jugoslavije ter izpostavil možne smeri nadaljnjega normativnega in sodnega razvoja.

Prispevki:

as. Lucija Strojan, Zakonske podlage za gradnjo infrastrukturnih omrežij v preteklosti

prof. dr. Miha Juhart, Obramba pred zahtevki za odstranitev omrežja

izr. prof. dr. Matija Damjan, Priposestvovanje služnosti v javno korist za potrebe omrežja

izr. prof. dr. Samo Bardutzky, Kdaj gre za razlaščajoč poseg v smislu 69. člena Ustave RS

prof. dr. Ana Vlahek, Reševanje položaja omrežij na tujih zemljiščih v drugih državah nekdanje Jugoslavije

Samostojni podjetnik - (ne)razumljena oblika izvajanja dejavnosti
(vodja sekcije: prof. dr. Jaka Cepec)

Samostojni podjetnik je ena najbolj razširjenih oblik opravljanja dejavnosti v Sloveniji in hkrati ena najbolj napačno razumljenih. V praksi se pogosto pojavlja kot »nekaj med fizično in pravno osebo«, kot poseben subjekt s svojimi pravili, omejitvami in domnevnimi privilegiji. Takšno razumevanje ni zgolj teoretična zmota, temveč ima zelo konkretne posledice v sodnih postopkih, pogodbenih razmerjih, davčnih obravnavah in regulativnih odločitvah. Sekcija bo skozi kritično analizo aktualnih primerov razkrila napetost med pojmovnim razumevanjem samostojnega podjetnika in načinom, kako se ta institut uporablja v upravni in sodni praksi. Posebna pozornost bo namenjena tipičnim situacijam iz vsakdanje prakse, v katerih prihaja do sistemskih nesporazumov: od odrekanja statusa fizične osebe pri zasedbi vodstvenih funkcij v gospodarskih družbah do vprašanj poroštva, kjer posameznik vstopa v pravno razmerje s samim seboj. Obravnavane bodo tudi ustavnopravne in davčnopravne dileme, ki nastajajo, ko država določenim poklicnim skupinam, kot so zdravniki ali visokošolski učitelji, omejuje ali drugače uokvirja opravljanje dejavnosti v tej statusni obliki. Poseben poudarek bo namenjen tudi razmerju med samostojnim podjetnikom in t. i. svobodnimi poklici (npr. odvetniki, notarji, novinarji), ki so po statusnem pravu opredeljeni kot zasebniki, njihova davčna in socialna ureditev pa je v številnih elementih primerljiva s položajem podjetnikov. Ta primerjava odpira dodatno vprašanje, ali pravo dosledno ločuje med osebo, poklicem in obliko opravljanja dejavnosti ali pa te pojme funkcionalno zamenjuje glede na regulativne cilje. Razprava bo pokazala, da vprašanje samostojnega podjetnika ni zgolj tehnično vprašanje statusa, temveč razkriva globljo napetost med pravnimi pojmi in regulativnimi interesi. Na primeru s.p. se jasno vidi, kako se pravni koncepti postopoma prilagajajo fiskalnim, socialnim in upravnim ciljem, pri tem pa izgubljajo svojo pojmovno doslednost. Sekcija zato odpira širše vprašanje, ali slovensko pravo samostojnega podjetnika še razume kot koherentno pravno figuro ali predvsem kot orodje regulacije dela.

Prispevka:

prof. dr. Jaka Cepec, Status in narava samostojnega podjetnika: podjetnik kot hibrid

prof. dr. Luka Tičar, Samostojni podjetnik v sodni in vsakdanji praksi: izbrana vprašanja

Pred in po Kuberi: Razmerje med Vrhovnim sodiščem, Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU

(vodja sekcije: prof. dr. Aleš Galič)

V zadevi Kubera (C-144/23) je Sodišče EU – tako kot že prej v Sloveniji Ustavno sodišče – v bistvu izreklo, da mora Vrhovno sodišče dopustiti revizijo (in nato postaviti vprašanje za predhodno odločanje na SEU), če stranka takšno predložitev zahteva, vprašanje razlage (ali veljavnosti) prava EU pa je za odločitev relevantno in ne gre za že rešeno (acte éclairé) vprašanje ali vprašanje, katerega razlaga je povsem jasna (acte clair). Če predložitev iz teh razlogov ni potrebna, pa mora sklep o nesprejemu revizije biti obrazložen. Na prvi pogled se zdi, da gre zgolj za ponovitev znanih stališč SEU o t.i. »CILFIT kriteriju« in za vprašanje procesnega jamstva obrazloženosti. V resnici pa gre za bistveno več, namreč praktično za ukinitev filtracijskih kriterijev (»pomembno pravno vprašanje«) za dostop do Vrhovnega sodišča, ko gre za vprašanja prava EU. Ali sodba SEU sploh pravilno razume in povzema nacionalno pravo? Ali je spregledala, da Vrhovno sodišče, če revizije ne sprejme, s tem ne potrjuje – niti izrecno niti konkludentno – pravilnosti sodbe nižjega sodišča? Ali bo ukinitev kriterijev za dopustitev revizije (pomembno pravno vprašanje), ko gre za vprašanja prava EU, sprožila enake zahteve tudi pri (določenih) vprašanjih nacionalnega prava? Je ukinitev filtriranja zadev za dostop do vrhovnega sodišča sploh vzdržna in ali je edina rešitev vrnitev h kriteriju vrednosti spornega predmeta (z vsemi pogubnimi posledicami, ki jih je ta sistem povzročal)? Kakšno naj sploh bo razmerje med Vrhovnim sodiščem, Ustavnim sodiščem in SEU, ko gre za vprašanja razlage prava EU?

Prispevki:

izr. prof. dr. Matej Accetto, Pred Miško in po Kuberi: Espresso ali filter kava?

dr. Erik Kerševan, Potrebni in nepotrebni dialogi o(b) pravu Evropske unije

prof. dr. Aleš Galič, Rekviem za dopuščeno revizijo ali sveti gral neomejenega dostopa do Vrhovnega sodišča?

Petek, 17. april 2026

Civilnopravna razmerja pri javnem naročanju
(vodja sekcije: doc. dr. Katja Štemberger Brizani)

Javno naročanje je področje, kjer se nenehno prepletajo javnopravna pravila, civilnopravni instituti in pravo EU. Poleg revizijskega varstva po ZPVPJN se v praksi vse pogosteje odpirajo tudi civilnopravna vprašanja: od odškodninskih zahtevkov neizbranih ponudnikov do veljavnosti pogodb, restitucije ter položaja podizvajalcev in drugih tretjih. Sekcija bo osredotočena na ta »drugi tir« pravnega varstva in na civilno-pravne posledice, ki izhajajo iz postopkov oddaje in izvajanja javnih naročil. Prvi del bo namenjen uveljavljanju zasebnih (civilnih) zahtevkov neizbranih ponudnikov, zlasti odškodninski odgovornosti naročnika in DKom, razmerju med javnopravnim varstvom po ZPVPJN in civilnim sodnim varstvom, vprašanju izgubljenega dobička v primerjavi s stroški sodelovanja ter vplivu novejše sodne prakse Sodišča EU. Drugi del bo obravnaval spremembe in prenehanje pogodb o izvedbi javnega naročila ter njihove civilnopravne posledice, zlasti razmerje med dopustnimi spremembami in odstopom od pogodbe po ZJN-3 ter splošnimi instituti OZ. Tretji del bo namenjen neveljavnosti pogodb o izvedbi javnega naročila in restitucijskim zahtevkom, zlasti vprašanju, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko kršitve pravil javnega naročanja vodijo do ničnosti pogodbe po OZ ali do njene izpodbojnosti po ZPVPJN ter kakšne so civilnopravne posledice razveljavitve ali ugotovitve neveljavnosti pogodbe. Četrti del bo posvečen civilnopravnemu položaju podizvajalcev, konzorcijskih partnerjev in drugih tretjih v javnem naročanju ter temu, kako posebna pravila javnega naročanja oblikujejo njihova razmerja.

Prispevki:

doc. dr. Katja Štemberger Brizani, Odškodninski zahtevki neizbranih ponudnikov zaradi kršitev pravil javnega naročanja

Borut Leskovec, Spremembe in prenehanje pogodbe o izvedbi javnega naročila: meje pogodbene avtonomije

mag. Valerija Jelen Kosi, Ničnost in izpodbojnost pogodbe o izvedbi javnega naročila: razmerje med OZ in ZPVPJN

as. dr. Špela Lovšin, Civilnopravni položaj podizvajalcev, konzorcijskih partnerjev in drugih tretjih v javnem naročanju

Maja Prebil, Sprememba izvajalca po 95. členu ZJN-3: prenos pogodbe ali novo naročilo?

Okrogla miza: Omejevanje lastninske pravice na stanovanjih v etažni lastnini - primer Airbnb
(moderator: prof. dr. Miha Juhart)

Okrogla miza razmerje med svobodo uporabe zasebne lastnine na stanovanjih v etažni lastnini in legitimnimi omejitvami lastninske pravice zaradi varstva drugih etažnih lastnikov, lokalne skupnosti in javnega interesa. Izhodišče razprave bo nedavna sodna odločitev glede dopustnosti kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom, ki je ponovno odprla vprašanje meja zakonodajnega in pogodbenega poseganja v lastninsko pravico. Razprava bo kritično osvetlila, v kolikšni meri je mogoče z zakonom omejevati rabo stanovanj v etažni lastnini (npr. prepoved ali pogojevanje kratkoročnih najemov, omejitve igranja instrumentov) ter kakšen normativni domet imajo interni akti etažne lastnine, kot sta pogodba o medsebojnih razmerjih in hišni red, ki lahko določijo dodatne omejitve (npr. prepoved hišnih ljubljenčkov ali prepoved kajenja). Posebna pozornost bo namenjena ustavnopravnim kriterijem sorazmernosti in razmejitvi med dopustnim urejanjem sosedske skupnosti ter nedopustnim posegom v bistveno vsebino lastninske pravice. Okrogla miza bo ponudila več zornih kotov – sodnega, zakonodajnega in praktičnega – ter odprla razpravo o prihodnjem razvoju regulacije stanovanjskih razmerij v etažni lastnini.

Razpravljalci: prof. dr. Miha Juhart, Franci Gerbec, prof. dr. Ana Vlahek, izr. prof. dr. Matija Damjan in drugi

Podrobnejši program dogodka:  https://www.ipp-pf.si/uploads/File/seminarji/XXIV_DCGP%202026%20-%20program.pdf

Vabljeni!

Več podatkov o kotizaciji in popustih: https://www.ipp-pf.si/dnevi-civilnega-prava

INFORMACIJE IN PRIJAVE: ipp.pf@pf.uni-lj.si