Katedra za pravno zgodovino

Na enovitem magistrskem študiju Pravo se v prvem letniku izvajata obvezna predmeta Rimsko pravo in Pravna zgodovina. Izbirni predmeti so Ius commune in evropska pravna tradicija, Zgodovina kazenskega prava, Zgodovina angleškega prava ter Pravo in jezik v evropski tradiciji, ki se izvaja izmenično s predmetom Pravo, podoba in film. Na dvostopenjskem študiju Pravo se izvajata izbirna predmeta Izbrana poglavja iz zgodovine kazenskega prava in Izbrana poglavja iz zgodovine angleškega prava, na drugi stopnji pa Pravo in jezik v evropski tradiciji ter Ius commune – rimsko pravo in evropska pravna tradicija. V okviru programa Erazmus se v angleškem jeziku izvajata predmeta Roman Law in Slovene Legal History. Sodelavci katedre sodelujejo tudi pri predmetu Tuja pravna terminologija – nemščina.

Na doktorskem študiju so študentom na voljo predmeti Kontinuiteta in recepcija rimskega prava, Pregled rimskega kazenskega prava, Razvoj rimske države s temelji rimskega javnega prava, Rimsko premoženjsko pravo v razmerju do modernih prav, Branje glosatorskih in postglosatorskih del, Pravne prvine v rimskih literarnih in filozofskih spisih, Analiza odlomkov rimskih pravnih tekstov, Stara orientalska prava, Staro grško pravo, Teorija in metode pravne zgodovine, Evropska pravna zgodovina in Pravna zgodovina izbranega obdobja. 

V okviru katedre je študentom že nekaj let na voljo tudi udejstvovanje v evropskem akademskem okolju s sodelovanjem v nadnacionalni učni skupnosti »Pravna zgodovina« v okviru evropske zveze univerz EUTOPIA.

Ker je bila Pravna fakulteta v Ljubljani ustanovljena po avstrijskem vzoru, je bil študij sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil uvodne narave in se je končal s pravnozgodovinskim državnim izpitom po tretjem semestru. Njegovi sestavni deli so bili med drugimi rimsko pravo, cerkveno pravo, zgodovinski razvoj javnega in zasebnega prava ter pravna zgodovina Južnih Slovanov. Rimsko pravo sta predavala profesorja civilnega prava Anton Skumovič (Institucije rimskega prava) in Gregor Krek (Pandektno pravo). Cerkveno pravo je predaval Rado Kušej, zgodovinski razvoj javnega prava Janko Polec, pravno zgodovino Južnih Slovanov pa Mihail Jasinski.

Leta 1927 je postal docent za rimsko pravo Viktor Korošec ki je bil tudi  prvi učitelj, ki je na ljubljanski Pravni fakulteti diplomiral. Mihail Jasinski je predaval do leta 1933. Pravno zgodovino je prevzel profesor kazenskega prava Metod Dolenc, ki se mu je leta 1940 pridružil Josip Žontar. Obča univerzitetna uredba iz 1931 je določila število in imena »stolic« (sprva profesorskih mest, pozneje kateder), ki so se praviloma ujemale s takratnimi predmeti.

Navedeni učitelji so še pred drugo svetovno vojno napisali nekaj obsežnih del za svoje predmete, pri čemer lahko izpostavimo Kušejevo Cerkveno pravo katoliške cerkve, s posebnim ozirom na razmere v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (1927), Dolenčevo Pravno zgodovino za slovensko ozemlje (1935) in Krek-Koroščevo Zgodovino in sistem rimskega zasebnega prava (1936, 1937 in 1941). Korošec se je v tem času predvsem z delom o hetitskih državnih pogodbah (Hethitische Staatsverträge, 1931) že uveljavljal kot eden najvidnejših strokovnjakov za klinopisna prava, kar se je pokazalo tudi v njegovem izčrpnem pregledu klinopisih prav (Keilschriftrechte). Ko je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti, je bila več kot polovica rednih članov pravnega razreda tudi pravnih zgodovinarjev (Dolenc, Krek, Kušej, Polec). 

Med drugo svetovno vojno je nekaj profesorjev umrlo (Dolenc, Krek, Kušej), Polca in Žontarja pa je po vojni komunistična oblast iz političnih razlogov odstranila s fakultete. Zaposlila sta se na SAZU, prvi kot vodja Terminološke sekcije, drugi pa kot honorarni sodelavec za področje gospodarske zgodovine. Nove razmere so se kazale v novem poimenovanju predmetov. Rimsko pravo je ostalo, pravna zgodovina je po ruskem vzoru postala zgodovina države in prava, kot neke vrste uvod v ustavno pravo pa je bil uveden nov predmet, Zgodovina ljudske oblasti, ki ga je predaval profesor ustavnega prava Makso Šnuderl. Predmet zgodovina države in prava je postal spet Pravna zgodovina v sedemdesetih letih 20. stoletja, pri čemer fakulteta ni sledila zgledu večine drugih pravnih fakultet v Jugoslaviji, ki so imele dva pravnozgodovinska predmeta: občo zgodovino države in prava ter nacionalne pravne zgodovine. Leta 1952 je postal predavatelj pravne zgodovine Jaromir Beran. V tem času so se kot nosilke razvoja pravne znanosti uveljavile katedre. Med njimi je bila tudi katedra za pravno zgodovino. Ta je vrsto let imela le dva učitelja, ki so jima predvsem pri izpitih in vajah pomagali zunanji sodelavci. Pri pravni zgodovini je bil to Sergij Vilfan, ki je leta 1971 prišel na fakulteto kot redni profesor, latinščino za pravnike pa je predaval Miloš Rybář. Pri rimskem pravu je dolga leta spraševal na izpitih in vodil repetitorij, pozneje vaje, bizantinolog Ciril Kržišnik, ki je tudi predaval do leta 1971. Na fakulteti je bil aktiven že med vojno, vendar jo je moral po njej iz političnih razlogov zapustiti. Vilfan je Pravno zgodovino Slovencev napisal leta 1961 še pred prihodom na pravno fakulteto kot ravnatelj Mestnega arhiva ljubljanskega. V obdobju, ko je predaval na fakulteti je objavil celo vrsto del, med katerimi po obsegu izstopajo poglavja v Zgodovini agrarnih panog (1980). Svoj pogled na pojem slovenskega prava in njegovo naravo pa je tik pred smrtjo 1996 sklenil v delu Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Profesorja Korošec in Vilfan sta uživala mednarodni ugled kot komaj kdo med učitelji fakultete. Bila sta redna člana SAZU in prejemnika najvišjih državnih nagrad za znanstveno delo.

Zasl. prof. dr. Janez Kranjc je kot asistent prišel na fakulteto leta 1971, upokojil pa se je leta 2018. Pomenil je začetek generacijske menjave, ker je bil prvi od učiteljev katedre, ki so se šolali že po drugi svetovni vojni. Kot vreden naslednik svojega učitelja se je med drugim dokazal s Primeri iz rimskega prava (1991), Latinskimi pravnimi reki (1994) in monografijo Rimsko pravo (2010). Po upokojitvi je postal izredni član SAZU. Prof. dr. Vladimir Simič je začel kot asistent leta 1975 in ostal nosilec predmeta Pravna zgodovina do upokojitve (2016). Med njegovimi deli je treba izpostaviti zlasti prispevke o Ptujskem statutu, pravu antične Grčije ter biografske in enciklopedične prispevke, ki so pripomogli k razumevanju nastajanja pravne zgodovine kot znanstvene discipline v Sloveniji in k širjenju njenih spoznanj med širšo javnost.

Sedanji nosilec predmeta Rimsko pravo, prof. dr. Marko Kambič, je na fakulteto prišel leta 1989, nosilka predmeta Pravna zgodovina, izredna prof. dr. Katja Škrubej pa leta 1995. 

Zadnjo generacijo sodelavcev katedre sestavljata doc. dr. Vid Žepič, ki je z vodenjem vaj pri predmetu Rimsko pravo in Tuja pravna terminologija – nemščina začel leta 2020, in as. Svit Komel, mladi raziskovalec, ki je z delom začel leta 2021.

izr. prof. dr. Katja Škrubej, univ. dipl. prav.
doc. dr. Vid Žepič, mag. prava 
as. Svit Komel, mag.prava, MPhil
akad. zasl. prof. dr. dr. h.c. Janez Kranjc, univ. dipl. prav. (upokojeni profesor) 
izr. prof. dr. Vladimir Simič, univ. dipl. prav. (upokojeni profesor)