Izjava pedagogov in raziskovalcev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o neizvršitvi ustavne odločbe o pravni ureditvi plač sodnikov

Že sama razprava o tem, ali je treba odločbo Ustavnega sodišča uresničiti ali ne, kakor tudi o tem, ali jo je treba uresničiti v roku, ki ga je postavilo Ustavno sodišče, vzbuja v širši javnosti, zlasti pa med pravniki, izrazito nelagodje. Pravni sistem je namreč kompleksna in krhka zgradba, ki brez trdnih temeljev zlahka razpade. Spoštovanje odločb Ustavnega sodišča je eden od teh temeljev. Relativiziranje te obveznosti s strani kogarkoli, sploh pa organov izvršilne in zakonodajne oblasti, pomeni nevarnost za delovanje pravne države, s tem pa za demokratični ustroj družbe in države, kot si ga želimo in kot smo si ga izbrali.Sodna veja oblasti mora imeti zagotovljene vse pogoje, tudi materialne, da izvaja svoj del nalog in odgovornosti za delovanje pravne države. Ne gre za izbiro, pač pa za nujo. Če izvršilna in zakonodajna oblast ne zagotovita pogojev za ustrezno delovanje sodstva, izgubita tudi svojo legitimnost v demokratični družbi. Na koncu pa posledice neustreznega uresničevanja pravne države nosijo predvsem državljani in vsi, ki potrebujejo sodno varstvo.

Polemike o primernosti različnih načinov sodniških prizadevanj za uresničitev ustavne odločbe, kakor tudi redukcija tematike na boj za plače, odvračajo pozornost od temeljnega problema, ki ga je zaznalo Ustavno sodišče. Gre za primerljivost položaja nosilcev različnih vej oblasti, ki vsi nosijo odgovornost za to, da država deluje v skladu s standardi sodobnih demokracij in v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela.Nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, v zvezi s katero se oglašamo, je gotovo tudi posledica na splošno neustreznega pristopa izvršilne in zakonodajne oblasti k izvrševanju odločb Ustavnega sodišča. Omenjena odločba ni edina, ki ni spoštovana, številne pa so bile izvršene po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. 

Namesto iskanja izgovorov za neizvršitev oziroma nepravočasno izvršitev te odločbe je treba vzpostaviti učinkovit sistem (pravočasnega) izvrševanja odločb Ustavnega sodišča, v katerem se bo nemudoma po izdaji odločbe sprožil postopek koordinacije organov in ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo vse odločbe izvršene znotraj postavljenega roka. 

Zato je popolnoma nesprejemljivo, da se neizvršitev ali nepravočasna izvršitev normalizira z argumentom, da so neizvršene tudi številne druge odločbe Ustavnega sodišča.Načeti so torej temelji pravne države in če ne bodo popravljeni, je ogrožena »zgradba«, ki stoji na teh temeljih. Morda se ne bo podrla takoj, morda ne v celoti, a popravilo načete zgradbe bo vse težje. Stanje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, namreč ni nastalo z odločitvijo Ustavnega sodišča, ampak je sodišče njegov obstoj le ugotovilo, nanj pa sodniki in številni področni strokovnjaki opozarjajo že leta.Zato morata izvršilna in zakonodajna oblast to odločbo Ustavnega sodišča izvršiti nemudoma, enako pa tudi vse druge neizvršene odločbe, in vzpostaviti normalno stanje v pravni državi. Le tako bo vsaka morebitna neizvršena odločba Ustavnega sodišča razlog za takojšnji alarm in ukrepanje, ne pa le nova številka na predolgem seznamu, ki čaka na boljše čase.

• Etiam nec purus in libero tempus posuere.
• Aurabitur vestibulum mi et elementum lacinia.
• Quisque laoreet ante sed ultrices fringilla.
• Nullam ac lectus vel nunc rutrum porttitor.
• Aenean pharetra massa ac nisl luctus ornare.

Zato je popolnoma nesprejemljivo, da se neizvršitev ali nepravočasna izvršitev normalizira z argumentom, da so neizvršene tudi številne druge odločbe Ustavnega sodišča.Načeti so torej temelji pravne države in če ne bodo popravljeni, je ogrožena »zgradba«, ki stoji na teh temeljih. Morda se ne bo podrla takoj, morda ne v celoti, a popravilo načete zgradbe bo vse težje. Stanje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, namreč ni nastalo z odločitvijo.