Datum objave:
V petek, 11. aprila 2025, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala konferenca z naslovom Digitalizacija in umetna inteligenca v pravosodju
Konferenca, ki jo je na pobudo in v soorganizaciji sodnice prof. dr. Maje Brkan organizirala Pravna fakulteta v Ljubljani, v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje ter Ministrstvom za digitalno preobrazbo, je združila predstavnike akademskih krogov, pravosodnih institucij ter širše strokovne javnosti.
Po uvodnih nagovorih dekana Pravne fakultete prof. dr. Cerarja, ministrice za pravosodje gospe Katič ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Klampfer, je sledila zanimiva razprava o vplivu novih tehnologij na pravosodne postopke ter vlogi umetne inteligence pri sodnem odločanju.
Predstavniki Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter Sodišča EU so predstavili konkretne projekte in pristope k uvajanju umetne inteligence v pravosodne sisteme, s poudarkom na podpori sodniškemu odločanju ter upravljanju sodnih postopkov. Posebno pozornost so namenili vprašanju ravnovesja med tehnološko učinkovitostjo in ohranjanjem sodniške neodvisnosti. Predstavniki državnega tožilstva, državnega odvetništva, Odvetniške zbornice Slovenije in Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah so razpravljali o prvih korakih digitalizacije ter uporabi umetne inteligence pri svojem vsakodnevnem pravnem delu. Izpostavili so pomen digitalne pismenosti vseh deležnikov ter odgovornost države pri uvajanju novih tehnologij. Informacijska pooblaščenka ter govorci iz akademskih krogov so razpravo usmerili tudi v pravne in etične izzive, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence – od varstva osebnih podatkov, uporabe digitalnih dokazov in pravice do pojasnila, pa do temeljnih filozofskih vprašanj, kot je pravica do »človeškega« sodnika v digitalni dobi.
Konferenca je ponudila prostor za razpravo o tem, kako zagotoviti učinkovito, pravično in varno digitalno prihodnost pravosodja ter uspešno izpolnila svoj namen osvetlitve ključnih vprašanj, izzivov in priložnosti, ki jih digitalizacija in umetna inteligenca prinašata v slovenski in širši evropski pravosodni sistem. V času, ko digitalna orodja in napredni algoritmi vse bolj vplivajo na sodne postopke je bil poglobljen praktični in teoretični dialog na tem področju zelo dobrodošel.
Iskrena zahvala vsem sodelujočim za dragocene prispevke in aktivno udeležbo.