Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter org.

NASLOV: Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter organizacij

ŠIFRA: V5-2504

VODJA: prof. dr. Bruna Žuber

SODELAVCI: as. Tilen Majnik, as. Špela Lovšin, as. Alen Kerkoč, as. Matevž Bedič

PARTNERJI:

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

SESTAVA RAZISKOVALNE SKUPINE:

583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta:

39612 - dr. Bruna Žuber
59943 - Tilen Majnik
58385 - Špela Lovšin
59912 - Alen Kerkoč
58117 - Matevž Bedič

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo:

23676 - dr. Polonca Kovač
31026 - dr. Tina Sever

OSNOVNI PODATKI O FINANCIRANJU:

cenovna kategorija raziskovalne ure: A

vrednost projekta: 10.000 €

sofinancerji: 50 % ARIS, 50 % MDDSZ

Predlagani raziskovalni projekt z naslovom »Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnihkoristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil terorganizacije upravnega sodstva v luči zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva in odločanja brez nepotrebnega odlašanja« se osredotoča naaktualne anomalije upravnega spora, kakor ga urejajo sistemski Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) in področna zakonodaja.
Projekt je razdeljen na pet glavnih vsebinskih sklopov, katerih rdeča nit je uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu.V prvem vsebinskem sklopu je predvidena splošna opredelitev in analiza nevralgičnih točk veljavne postopkovne ureditve upravnega spora. Pri tembo raziskovalna skupina osredotočena zlasti na težave, zaznane v praksi. To so predvsem podaljševanje postopkov in velik pripad zadev na Upravnosodišče; zahteva po čim večji specializaciji upravnih sodnikov, kar je posledica kompleksnosti in raznolikosti upravnih zadev, ter sočasen primanjkljajzadostnega števila sodnikov in strokovnih sodelavcev; umanjkanje celovite ureditve prednostnega obravnavanja. Sledi pregled področji, na katerih jes posameznimi področnimi zakoni odločeno, da Upravno sodišče v upravnem sporu odloča prednostno ali nujno oziroma je predvideno odločanje»brez odlašanja ali »nemudoma«. Trenutna področna ureditev se pogosto kaže kot nesistemska in nekritična. Zakonodajalec nekatere zadeve (npr.postopke po Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o bančništvu, Zakonu o mednarodni zaščiti) opredeljuje kot take, ki terjajo čimprejšnjo oziromatakojšnjo sodno intervencijo, za druge – ki so takšne po naravi stvari (npr. nekatere socialne zadeve, o katerih odloča Upravno sodišče, zadeve spodročja izvrševanja kazenskih sankcij) – pa prednostna sodna obravnava ni predvidena. Projekt tako stremi k analizi in določitvi sistemskihkriterijev, kdaj je prednostno odločanje smotrno in kako naj sodišče v upravnem sporu postopa, da bo zagotovljen učinkovit triažni sistem. Tretjisklop predlaganega raziskovalnega projekta se osredinja na upravne postopke, kjer iz različnih razlogov (npr. potreba po odsotnosti političneganadzora) ni predvidena pritožba, temveč neposredni upravni spor. Takšna ureditev se kaže kot problematična, saj se ugotovitveni postopek izupravnega postopka preveša v sodni postopek, kar lahko vodi v podaljševanje odločanja v upravnem sporu, hkrati pa zahteva visoko socializacijosodnikov, ki v teh zadevah odločajo. Postopki, kjer dvostopenjsko upravno odločanje ni predvideno, bodo ovrednoteni z vidika konvencijskih inustavnih jamstev, zlasti pravice do pravnega sredstva in (učinkovitega) sodnega varstva. V četrtem vsebinskem sklopu bodo obravnavani predlogreforme upravnega sodstva s poudarkom na aktualni organizaciji in morebitni nadgradnji z vidika čim kakovostnejšega sojenja in hkratiučinkovitejšega varstva pravic posameznikov. Z zadnji, petim vsebinski sklop raziskovalnega projekta bodo predstavljene primerjalnopravne rešitve,ki bi bile lahko uporabne tudi v Republiki Sloveniji. Analizirana bosta ureditev in sodna praksa v izbranih evropskih državah, ki so merodajne zaslovenski prostor. Pri izbiri držav so upoštevane pravna tradicija srednjeevropskega prostora (npr. Hrvaška, Avstrija, Nemčija), izvorna doktrinaupravnega spora (Francija) ter primerjalna modernost nekaterih institutov v upravnem sporu (npr. v Estoniji).
Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je oblikovati izhodiščne smernice in rešitve, kako odpraviti zgoraj predstavljene nevralgične točkeupravnega spora in zagotoviti čim učinkovitejše sodno varstvo zoper odločitve upravno-izvršilne veje oblasti.

Cilji, ki jih predlagani projekt zasleduje, so večplastni in se med seboj prepletajo.

Konkretni cilji raziskave so:
- opredeliti glavne sporne točke veljavne postopkovne ureditve upravnega spora z vidika učinkovitega pravnega varstva pravic tako po ZUS-1 kot popodročni zakonodaji;
- pregledati področja, na katerih je že s posameznimi področnimi zakoni določeno, da upravno sodišče v upravnem sporu odloča prednostno teroblikovanje izhodiščnih predlogov, na katerih področjih je potrebna takšna ureditev in na katerih ne;
- opredelitev kriterijev za triažo v upravnem sporu;
- pregled področij, na katerih v upravnem postopku ni predvideno redno pravno sredstvo znotraj upravnega postopka in predstaviti vpliva takšnihdoločb na postopek pred upravnim sodiščem;
- oceniti veljavno organiziranost upravnega sodstva in podati izhodiščne predloge za razmišljanja o nadgradnji organizacije;
- izdelati primerjalnopravni pregled ureditve organiziranosti upravnega sodstva v petih državah; analizirali bomo države, ki so merodajne za RepublikoSlovenijo, njeno polnopravno članstvo v Evropski uniji in srednjeevropsko pravno tradicijo (npr. Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Francija), upoštevane paso tudi ureditve, ki so primerjalnopravno med modernejšimi (npr. Estonija).

Prvi delovni sklop:
Vsebina: Opredelitev glavnih nevralgičnih točk veljavne ureditve upravnega spora z vidika učinkovitega varstva pravic po ZUS-1 in področnizakonodaji
Čas trajanja: 2 meseca
Drugi delovni sklop:
Vsebina: Pregled in kritična analiza zadev, v katerih je predvideno prednostno oziroma nujno odločanje v upravnem sporu
Čas trajanja: 2 meseca
Tretji delovni sklop:
Vsebina: Pregled področji, na katerih v upravnem postopku ni predvideno redno pravno sredstvo znotraj upravnega postopka in ocena vpliva takšnihdoločb na postopek pred upravnim sodiščem
Čas trajanja: 2 meseca
Četrti delovni sklop:
Vsebina: Pregled in ocena (prednosti in slabosti) veljavne organiziranosti upravnega sodstva in predlogi morebitnih nadgradenj v smeri zagotavljanjavečje učinkovitosti odločanja na eni strani kot tudi kakovostnejšega odločanja z vidika varstva pravic posameznikov na drugi strani
Čas trajanja: 3 mesece
Peti delovni sklop:
Vsebina: Primerjalnopravna analiza primerljivih ureditev
Čas trajanja: 3 mesece