Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ...

NASLOV: Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter organizacije upravnega sodstva v luči zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva in odločanja brez nepotrebnega odlašanja

ŠIFRA: V5-2504

VODJA: prof. dr. Bruna Žuber

SODELAVCI: as. Tilen Majnik, as. Špela Lovšin, as. Alen Kerkoč, as. Matevž Bedič

PARTNERJI:

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

SESTAVA RAZISKOVALNE SKUPINE:

583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta:

39612 - dr. Bruna Žuber
59943 - Tilen Majnik
58385 - Špela Lovšin
59912 - Alen Kerkoč
58117 - Matevž Bedič

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo:

23676 - dr. Polonca Kovač
31026 - dr. Tina Sever

OSNOVNI PODATKI O FINANCIRANJU:

cenovna kategorija raziskovalne ure: A

vrednost projekta: 10.000 €

sofinancerji: 50 % ARIS, 50 % MDDSZ

Predlagani raziskovalni projekt z naslovom »Analiza nevralgičnih točk veljavne sistemske in področnih ureditev sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter organizacije upravnega sodstva v luči zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva in odločanja brez nepotrebnega odlašanja« se osredotoča na aktualne anomalije upravnega spora, kakor ga urejajo sistemski Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) in področna zakonodaja.
Projekt je razdeljen na pet glavnih vsebinskih sklopov, katerih rdeča nit je uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu. V prvem vsebinskem sklopu je predvidena splošna opredelitev in analiza nevralgičnih točk veljavne postopkovne ureditve upravnega spora. Pri tem bo raziskovalna skupina osredotočena zlasti na težave, zaznane v praksi. To so predvsem podaljševanje postopkov in velik pripad zadev na Upravno sodišče; zahteva po čim večji specializaciji upravnih sodnikov, kar je posledica kompleksnosti in raznolikosti upravnih zadev, ter sočasen primanjkljaj zadostnega števila sodnikov in strokovnih sodelavcev; umanjkanje celovite ureditve prednostnega obravnavanja. Sledi pregled področji, na katerih je s posameznimi področnimi zakoni odločeno, da Upravno sodišče v upravnem sporu odloča prednostno ali nujno oziroma je predvideno odločanje »brez odlašanja ali »nemudoma«. Trenutna področna ureditev se pogosto kaže kot nesistemska in nekritična. Zakonodajalec nekatere zadeve (npr. postopke po Zakonu o zavarovalništvu, Zakonu o bančništvu, Zakonu o mednarodni zaščiti) opredeljuje kot take, ki terjajo čimprejšnjo oziroma takojšnjo sodno intervencijo, za druge – ki so takšne po naravi stvari (npr. nekatere socialne zadeve, o katerih odloča Upravno sodišče, zadeve s področja izvrševanja kazenskih sankcij) – pa prednostna sodna obravnava ni predvidena. Projekt tako stremi k analizi in določitvi sistemskih kriterijev, kdaj je prednostno odločanje smotrno in kako naj sodišče v upravnem sporu postopa, da bo zagotovljen učinkovit triažni sistem. Tretji sklop predlaganega raziskovalnega projekta se osredinja na upravne postopke, kjer iz različnih razlogov (npr. potreba po odsotnosti političnega nadzora) ni predvidena pritožba, temveč neposredni upravni spor. Takšna ureditev se kaže kot problematična, saj se ugotovitveni postopek iz upravnega postopka preveša v sodni postopek, kar lahko vodi v podaljševanje odločanja v upravnem sporu, hkrati pa zahteva visoko socializacijo sodnikov, ki v teh zadevah odločajo. Postopki, kjer dvostopenjsko upravno odločanje ni predvideno, bodo ovrednoteni z vidika konvencijskih in ustavnih jamstev, zlasti pravice do pravnega sredstva in (učinkovitega) sodnega varstva. V četrtem vsebinskem sklopu bodo obravnavani predlog reforme upravnega sodstva s poudarkom na aktualni organizaciji in morebitni nadgradnji z vidika čim kakovostnejšega sojenja in hkrati učinkovitejšega varstva pravic posameznikov. Z zadnji, petim vsebinski sklop raziskovalnega projekta bodo predstavljene primerjalnopravne rešitve, ki bi bile lahko uporabne tudi v Republiki Sloveniji. Analizirana bosta ureditev in sodna praksa v izbranih evropskih državah, ki so merodajne za slovenski prostor. Pri izbiri držav so upoštevane pravna tradicija srednjeevropskega prostora (npr. Hrvaška, Avstrija, Nemčija), izvorna doktrina upravnega spora (Francija) ter primerjalna modernost nekaterih institutov v upravnem sporu (npr. v Estoniji).
Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je oblikovati izhodiščne smernice in rešitve, kako odpraviti zgoraj predstavljene nevralgične točke upravnega spora in zagotoviti čim učinkovitejše sodno varstvo zoper odločitve upravno-izvršilne veje oblasti.

Cilji, ki jih predlagani projekt zasleduje, so večplastni in se med seboj prepletajo.

Konkretni cilji raziskave so:
- opredeliti glavne sporne točke veljavne postopkovne ureditve upravnega spora z vidika učinkovitega pravnega varstva pravic tako po ZUS-1 kot po področni zakonodaji;
- pregledati področja, na katerih je že s posameznimi področnimi zakoni določeno, da upravno sodišče v upravnem sporu odloča prednostno ter oblikovanje izhodiščnih predlogov, na katerih področjih je potrebna takšna ureditev in na katerih ne;
- opredelitev kriterijev za triažo v upravnem sporu;
- pregled področij, na katerih v upravnem postopku ni predvideno redno pravno sredstvo znotraj upravnega postopka in predstaviti vpliva takšnih določb na postopek pred upravnim sodiščem;
- oceniti veljavno organiziranost upravnega sodstva in podati izhodiščne predloge za razmišljanja o nadgradnji organizacije;
- izdelati primerjalnopravni pregled ureditve organiziranosti upravnega sodstva v petih državah; analizirali bomo države, ki so merodajne za Republiko Slovenijo, njeno polnopravno članstvo v Evropski uniji in srednjeevropsko pravno tradicijo (npr. Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Francija), upoštevane pa so tudi ureditve, ki so primerjalnopravno med modernejšimi (npr. Estonija).

Prvi delovni sklop:
Vsebina: Opredelitev glavnih nevralgičnih točk veljavne ureditve upravnega spora z vidika učinkovitega varstva pravic po ZUS-1 in področni zakonodaji
Čas trajanja: 2 meseca
Drugi delovni sklop:
Vsebina: Pregled in kritična analiza zadev, v katerih je predvideno prednostno oziroma nujno odločanje v upravnem sporu
Čas trajanja: 2 meseca
Tretji delovni sklop:
Vsebina: Pregled področji, na katerih v upravnem postopku ni predvideno redno pravno sredstvo znotraj upravnega postopka in ocena vpliva takšnih določb na postopek pred upravnim sodiščem
Čas trajanja: 2 meseca
Četrti delovni sklop:
Vsebina: Pregled in ocena (prednosti in slabosti) veljavne organiziranosti upravnega sodstva in predlogi morebitnih nadgradenj v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti odločanja na eni strani kot tudi kakovostnejšega odločanja z vidika varstva pravic posameznikov na drugi strani
Čas trajanja: 3 mesece
Peti delovni sklop:
Vsebina: Primerjalnopravna analiza primerljivih ureditev
Čas trajanja: 3 mesece