»Ne pomeni ne«: Ustreznejša obravnava spolne kriminalitete

Vrsta projekta: Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020 za študijsko leto 2017/18 (ŠIPK)

Naziv projekta: »Ne pomeni ne«: Ustreznejša obravnava spolne kriminalitete

Projektna ekipa:

• Študenti: Jan Tarman, Maja Loknar, Barbara Bajda, Nika Vukša, Tjaša Gabršček, Teja Pirnat, Miha Zaletel, Tadeja Urbas, Anja Cesar, Jure Menart
• Pedagoški mentor: prof. dr. Matjaž Ambrož
• Strokovna sodelavka: dr. Mojca Mihelj Plesničar (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani)

Financerji:

Model spolnega kazenskega prava v Sloveniji je v osnovi zastrael in preko tega neustrezen, neživljenjski in prestrog do žrtve. V projektu smo želeli analizirati ustreznejše pristope, v katerem je osrednjo vlogo igral »ne pomeni ne« model, ki ga je v letu 2016 posvojila tudi Nemčija. Dotaknili smo se tudi drugih modelov, kot je na primer »ja pomeni ja«, jih opredelili in analizirali v luči primernosti za implementacijo v slovensko zakonodajo, smiselnosti spremembe modela na modernejši raven, olajšave žrtvinega položaja, ki bi jih s posodobitvijo zakonodaje pridobile žrtve nasilnih spolnih kaznivih dejanj in ostale pozitivne in negativne lastnosti ustreznejšega modela v teoriji in praksi. Zdajšnji model v Sloveniji (prisila) namreč od žrtve zahteva, da se v primeru spolnega napada fizično upira, kar lahko še dodatno poslabša njen položaj – npr. storilec pri odporu žrtve za zlom njene volje uporabi še intenzivnejše nasilje. Za sodoben model spolnega kazenskega prava je nujno, da je za poseg v spolno avtonomijo posameznika dovolj že jasno izražena zavrnitev spolnega dejanja in ne dolžnost, pogosto telesno šibkejše žrtve. Trenutni čas za razpravo o pravilnejšem modelu ne bi mogel biti primernejši. V zadnjem času je namreč zelo aktualno gibanje #metoo (#jaztudi), ki se je začelo kot odziv na obtožbe Harveyja Weinsteina o spolnih zlorabah. Enakopravnejša, učinkovitejša in bolj življenjska ureditev bi žrtve delikatnih spolnih kaznivih dejanj opolnomočila, spolna kazniva dejanja pa bi bila obravnavana v svoji polni kriminalni količini. S tem bi družba, pravnosodni sistem in spolna kazenska zakonodaja močno pridobili na integriteti.

»Ne pomeni ne«: Ustreznejša obravnava spolne kriminalitete