Razvoj in uporaba umetne inteligence v luči negativnih in pozitivnih obveznostih države zagotavljati pravico do življenja

ŠIFRA PROJEKTA: J5-3107

NOSILEC PROJEKTA: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta 

VODJA PROJEKTA: prof. dr. Vasilka Sancin 

PARTNERJI V PROJEKTU:

• Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta (PF)
• Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (IPP)

TRAJANJE PROJEKTA: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024 

FINANCER:

SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE: 

V letu 2021:

583 - Univerza v Ljubjani:

prof. dr. Vasilka Sancin
prof. dr. Damjan Korošec
doc. dr. Maša Kovič Dine
izr. prof. dr. Gregor Dugar
doc. dr. Marjan Kos
doc. dr. Kristina Čufar
doc. dr. Maruša Tekavčič Veber
as. Domen Turšič

1608 - Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani:

doc. dr. Matija Damjan
izr. prof. dr. Meta Ahtik
Saša Šest

Pravica do življenja je univerzalno priznana temeljna človekova pravica, njeno zagotavljanje pa predpogoj za zagotavljanje vseh ostalih človekovih pravic. Razvoj in uporaba umetne inteligence (UI) lahko vpliva na pravico do življenja tako negativno kot pozitivno. Uporaba UI s strani države pa lahko vodi v kršitev negativne obveznosti države spoštovati pravico do življenja, do česar bi lahko prišlo, na primer, pri uporabi avtonomnih oborožitvenih sistemov, ki jih vodi UI, ali pri razvoju podatkovnih baz za zdravstvene, transportne, regulativne in druge namene, z vidika negativne obveznosti države spoštovati pravico do življenja. UI pa se lahko uporabi tudi za izpolnjevanje pozitivnih obveznosti države zagotavljati pravico do življenja, npr. pri preprečevanju onesnaževanja okolja, preprečevanju smrtonosnih bolezni, lakote in revščine.

V okviru projekta bodo tako nastajale raziskave, analize in opredelitve do razvoja in uporabe tehnologije UI na način, ki je skladen z obveznostjo zagotavljanja pravice do življenja, tako z vidika negativnih, kot pozitivnih obveznosti države. Osrednji namen je namreč ponuditi poglobljeno znanstveno raziskavo interakcij med razvojem in uporabo UI in pravico do življenja, ki bo prispevala tako k razvoju trenutnega stanja znanosti, spodbujanju nadaljnih raziskav ter ponudila podlage za normativno urejanje dovoljene in prepovedane uporabe UI, kar lahko služi kot vodilo pri sprejemanju konkretnih odločitev o nadaljnjem razvoju in uporabi UI in s tem prispeva k zagotavljanju pravice do življenja v praksi.

Ključne besede: umetna inteligenca, pravica do življenja, varstvo človekovih pravic