ARIS bo financiral kar pet raziskovalnih projektov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je pridobila pet raziskovalnih projektov pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS), in sicer:

• manjši temeljni raziskovalni projekt z naslovom Uradno nepriznane terapije s psihedeliki v slovenskem pravnem sistemu, vodja projekta: doc. dr. Miha Hafner, trajanje 3 leta, 0,76 FTE.
• manjši temeljni raziskovalni projekt z naslovom Jezikovna dostopnost pravic socialnega varstva v Sloveniji, vodja projekta: doc. dr. Luka Mišič, trajanje 3 leta, 1,51 FTE.
• manjši temeljni raziskovalni projekt z naslovom: (Re)konceptualizacija pravne paradigme glede podnebnih sprememb: Razvoj nove pravne normalnosti za doseganje trajnostnih praks, vodja projekta prof. dr. Vasilka Sancin, trajanje 3 leta, 1,51 FTE,
• podoktorski temeljni raziskovalni projekt z naslovom: Zaseg državnega in zasebnega premoženja v mednarodnem pravu: opredelitev relevantnih pravnih pravil in razjasnitev pogojev, ki uokvirjajo in zamejujejo zaseg zamrznjenih sredstev v luči situacije v Ukrajini, vodja projekta: doc. dr. Maruša Tekavčič Veber, trajanje 2 leti, 1,00 FTE,
• raziskovalni projekt Ciljni raziskovalni program »CRP 2023« z naslovom: Teoretični in praktični vidiki modernizacije upravnega postopka v Sloveniji, vodja projekta: doc. dr. Bruna Žuber, trajanje 3 leta, vrednost 120.000 evrov.

Podrobneje o projektih: 

V Sloveniji so v zadnjem času v izjemnem porastu uradno nepriznane terapije in šamanski rituali s psihedeliki, kot so LSD, psilocibin, meskalin in DMT. Psihedeliki so v večini držav prepovedani enako strogo kot najnevarnejše droge, čeprav kljub prepoznanim tveganjem za uporabnike te snovi ne povzročajo hudih družbenih problemov, kot so kemična zasvojenost ali smrt zaradi prevelikega odmerjanja, je ob pridobitvi raziskovalnega projekta na to temo ARIS povedala članica raziskovalne skupine doc. dr. Kristina Čufer. Vodja projekta je sicer doc. dr. Miha Hafner, namenjen pa je zlasti preučitvi pravnih problemov, povezanih z regulacijo tovrstnih terapij in praks.

Razumevanje pravnega jezika in s tem pravnih besedil je eden od osrednjih pogojev za učinkovito uresničevanje pravic v postopkih. To velja tudi na področju socialnega varstva, kjer pravice praviloma uveljavljajo posamezniki in družine, ki jim grozita revščina in socialna izključenost. V okviru raziskave bodo raziskovalci pod vodstvom doc. dr. Luke Mišiča s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, z več članic Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan, skušali ugotoviti, ali in do katere mere je področni pravni jezik razumljiv ter kako njegova (ne)razumljivost vpliva na dejansko dostopnost socialnih pravic.

Cilj raziskovalnega projekta »(Re)konceptualizacija pravne paradigme glede podnebnih sprememb: razvoj nove pravne normalnosti za doseganje trajnostnih praks« je razviti (re)konceptualizacijo sedanje pravne paradigme, ki temelji na »izrednih razmerah« v okviru podnebnih sprememb, da se ne bi vrnili k običajnemu delovanju. Cilj projekta je opredeliti obstoječe vrzeli in zagotoviti pravni model, ki se bo uspešno odzval na podnebne spremembe s trajnostnimi praksami.

Zato bo raziskovalni projekt poskušal odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kateri vidiki so pomembni za spremembo pravne paradigme, ki podnebnih sprememb ne opredeljuje za »izredne razmere«, kar načeloma pomeni tveganje, da se bo delovanje nadaljevalo kot običajno?

2. Katere so vrzeli v trenutno obstoječih pravnih okvirih na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni pri obravnavi podnebnih sprememb, ki negativno vplivajo na doseganje trajnostnih praks?

3. Kako je mogoče prilagoditi pravni sistem Republike Slovenije, da bi se odzval na nastajajoče izzive in spreminjajoče se okoliščine ter tako spodbudil trajnostne prakse?

Projekt vodi prof. dr. Vasilka Sancin, raziskovalno skupino pa sestavljajo raziskovalci s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Vojna v Ukrajini je vodila v sprejem obsežnih sankcij proti Rusiji, namen katerih je doseči spoštovanje mednarodnopravnih obveznosti s strani te države. Evropska unija (EU), ki v okviru Skupne zunanje in varnostne politike redno sprejema sankcije (omejevalne ukrepe) proti tretjim državam, je sprejela enajst sankcijskih paketov proti Rusiji, pri čemer je obseg sprejetih sankcij, zlasti zamrznjenega državnega in zasebnega premoženja, neprimerljiv s preteklimi zgodovinskimi primeri. Poleg tega so EU in nekatere države napovedale možnost zasega zamrznjenega ruskega premoženja z namenom zagotovitve sredstev za obnovo Ukrajine. Namen raziskovalnega projekta doc. dr. Maruše Tekavčič Veber je obravnava mednarodnopravnih vprašanj, ki jih zaseg državnega in zasebnega premoženja odpira, preko opredelitve različnih mednarodnopravnih pravil, ki urejajo to področje in posledične razjasnitve pogojev za zakonit odvzem premoženja v mednarodnem pravu.

Namen ciljnega raziskovalnega projekta »Teoretični in praktični vidiki modernizacije upravnega postopka v Sloveniji« (pod vodstvom doc. dr. Brune Žuber) je oblikovanje sodobnih normativnih rešitev za modernizacijo upravnega postopka v Sloveniji. Za dosego tega cilja bodo raziskovalci analizirali upravni postopek v Sloveniji z vidika veljavne normativne ureditve, teorije, upravne prakse in sodne prakse. Preučevali bodo kodifikacije in prakso uporabe upravnega postopka v nekaterih izbranih tujih pravnih ureditvah.