Izjava pedagogov_inj in raziskovalcev_k Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o neizvršitvi ustavne odločbe o pravni ureditvi plač sodnikov

Podpisani pedagogi in raziskovalci Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z veliko zaskrbljenostjo spremljamo položaj, ki je nastal zaradi neizvršitve oziroma odloga izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21, v kateri je bilo ugotovljeno, da je sedanja pravna ureditev plač sodnikov neskladna z ustavno zagotovljenima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti med zakonodajno, izvršilno in sodno.

Že sama razprava o tem, ali je treba odločbo Ustavnega sodišča uresničiti ali ne, kakor tudi o tem, ali jo je treba uresničiti v roku, ki ga je postavilo Ustavno sodišče, vzbuja v širši javnosti, zlasti pa med pravniki, izrazito nelagodje. Pravni sistem je namreč kompleksna in krhka zgradba, ki brez trdnih temeljev zlahka razpade. Spoštovanje odločb Ustavnega sodišča je eden od teh temeljev. Relativiziranje te obveznosti s strani kogarkoli, sploh pa organov izvršilne in zakonodajne oblasti, pomeni nevarnost za delovanje pravne države, s tem pa za demokratični ustroj družbe in države, kot si ga želimo in kot smo si ga izbrali.

Sodna veja oblasti mora imeti zagotovljene vse pogoje, tudi materialne, da izvaja svoj del nalog in odgovornosti za delovanje pravne države. Ne gre za izbiro, pač pa za nujo. Če izvršilna in zakonodajna oblast ne zagotovita pogojev za ustrezno delovanje sodstva, izgubita tudi svojo legitimnost v demokratični družbi. Na koncu pa posledice neustreznega uresničevanja pravne države nosijo predvsem državljani in vsi, ki potrebujejo sodno varstvo.

Polemike o primernosti različnih načinov sodniških prizadevanj za uresničitev ustavne odločbe, kakor tudi redukcija tematike na boj za plače, odvračajo pozornost od temeljnega problema, ki ga je zaznalo Ustavno sodišče. Gre za primerljivost položaja nosilcev različnih vej oblasti, ki vsi nosijo odgovornost za to, da država deluje v skladu s standardi sodobnih demokracij in v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela.

Nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, v zvezi s katero se oglašamo, je gotovo tudi posledica na splošno neustreznega pristopa izvršilne in zakonodajne oblasti k izvrševanju odločb Ustavnega sodišča. Omenjena odločba ni edina, ki ni spoštovana, številne pa so bile izvršene po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Namesto iskanja izgovorov za neizvršitev oziroma nepravočasno izvršitev te odločbe je treba vzpostaviti učinkovit sistem (pravočasnega) izvrševanja odločb Ustavnega sodišča, v katerem se bo nemudoma po izdaji odločbe sprožil postopek koordinacije organov in ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo vse odločbe izvršene znotraj postavljenega roka. Zato je popolnoma nesprejemljivo, da se neizvršitev ali nepravočasna izvršitev normalizira z argumentom, da so neizvršene tudi številne druge odločbe Ustavnega sodišča.

Načeti so torej temelji pravne države in če ne bodo popravljeni, je ogrožena »zgradba«, ki stoji na teh temeljih. Morda se ne bo podrla takoj, morda ne v celoti, a popravilo načete zgradbe bo vse težje. Stanje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, namreč ni nastalo z odločitvijo Ustavnega sodišča, ampak je sodišče njegov obstoj le ugotovilo, nanj pa sodniki in številni področni strokovnjaki opozarjajo že leta.

Zato morata izvršilna in zakonodajna oblast to odločbo Ustavnega sodišča izvršiti nemudoma, enako pa tudi vse druge neizvršene odločbe, in vzpostaviti normalno stanje v pravni državi. Le tako bo vsaka morebitna neizvršena odločba Ustavnega sodišča razlog za takojšnji alarm in ukrepanje, ne pa le nova številka na predolgem seznamu, ki čaka na boljše čase.

prof. dr. Jerca Kramberger Škerl, prof. dr. Katja Filipčič, izr. prof. dr. Luka Tičar, as. Jernej Renko, doc. dr. Primož Rataj, as. Mohor Fajdiga, doc. dr. Miha Hafner, doc. dr. Luka Mišič, prof. dr. Saša Zagorc, doc. dr. Andrej Kristan, doc. dr. Tilen Štajnpihler Božič, Aleš Novak, as. Nejc Urankar, prof. dr. Miha Juhart, as. Lana K. Gotvan, akad. zasl. prof. dr. Marijan Pavčnik, as. Ana Samobor, as. dr. Marjan Kos, prof. dr. Grega Strban, as. Filip Dougan, izr. prof. dr. Katja Škrubej, prof. dr. Vid Jakulin, prof. dr. Senko Pličanič, as. Urh Šelih, prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Matija Damjan, as. Boštjan Koritnik, zasl. prof. dr. Ciril Ribičič, as. dr. Katja Štemberger Brizani, zasl. prof. dr. Polonca Končar, doc. dr. Bruna Žuber, as. Matevž Bedič, zasl. prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, as. Jaka Kukavica, zasl. prof. dr. Karel Zupančič, zasl. prof. dr. Albin Igličar, as. Sara Bagari, doc. dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc, prof. dr. Aleš Galič