Nagrado dr. Uroša Seljaka prejel tudi študent PF UL

Na Univerzi v Ljubljani so bile 4. oktobra že drugič podeljene nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov prve in druge stopnje študija v Sloveniji. Med le tremi prejemniki nagrade dr. Uroša Seljaka je bil letos tudi Peter Šujica, študent PF UL, in sicer za objavljeno znanstveno delo z naslovom Razumeti nepravo opustitveno kaznivo dejanje – stare kazenskopravne dileme ob novih problemih umetne inteligence (mentor prof. dr. Damjan Korošec).

V kazenskih zakonodajah skoraj vse inkriminacije temeljijo na storilčevem aktivnem ravnanju. Opisujejo njegovo kaznivo aktivnost in nanjo vežejo kazen. Tipično kaznivo dejanje v zakonu je storitveno, zahteva storilčev vložek energije. Pri uboju (inkriminacija »kdor komu vzame življenje«) je to na primer udarec, tudi s kakšnim ostrim ali topim predmetom, pritisk na sprožilec strelnega orožja, zastrupljanje, tiščanje drugega pod vodo, davljenje ali kaj drugega iz nabora možnih smrtonosnih storitvenih dogajanj. Zaradi storitvenosti so taka dejanja za kazenskopravno znanost relativno enostavna.

Študent Peter Šujica pa se loteva opustitvenih ravnanj, konkretno tako imenovanih nepravih opustitev. Gre za novo teoretsko in zakonsko konstrukcijo, ki jo poznamo tudi v Sloveniji. Temelji na izhodišču posebne pravne povezave med storilcem in žrtvijo kaznivega dejanja, zaradi katere storilec s pravnega vidika izjemoma postane varuh žrtvinih dobrin in zato utegne za storitveno opredeljeno kaznivo dejanje odgovarjati tudi zaradi svoje pasivnosti: na primer, zakonska žena, ki možu, če se mu zgodi nesreča, ne pomaga, saj bi rada po njem čim prej dedovala, prav tako šteje za morilko, kakor če bi ga ubila storitveno. Taka dejanja so teoretsko bistveno bolj zapletena, še posebej, če dolžnost aktivnega odvračanja nevarnosti za dobrino zajema še sredstva umetne inteligence (danes vse bolj značilno v medicini).