RAZSTAVA OB 500-LETNICI ROJSTVA MARTINA PEGIJA

Martin Pegius (1523–1592)

Razstava del ob 500-letnici rojstva

Ob 500-letnici rojstva Martina Pegija, čigar doprsni kip stoji pred glavnim vhodom na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, so v preddverju knjižnice Pravne fakultete razstavljeni izvirniki in faksimili njegovih najpomembnejših del ter njegova podoba, ki se je ohranila na nagrobnem reliefu v Salzburgu. Avtor razstave je as. Vid Žepič.

Martin Pegius (Pegij) se je rodil okoli leta 1523 v Polhovem Gradcu. Leta 1552 se omenja kot doktor obojega prava v Ingolstadtu, 1552 kot mestni pisar v Mühldorfu ob Innu, 1553 kot kapiteljski in urbarski pisar ter zapisnikar v Salzburgu. Od leta 1558 je bil knezoškofijski svétnik, prisednik konzistorija in odvetnik salzburškega kapitlja. Med leti 1557 in 1566 je spisal vrsto pravnih del, pozneje pa se je posvetil matematiki, govorništvu in astrologiji. Pegij se je zavedal, da jezikovna nedostopnost v latinščini pisanih pravnih razprav otežuje uporabo prava v praksi, zato je večino del, ki so praviloma obravnavala najbolj žgoča vprašanja iz prakse, napisal v nemškem jeziku in ne tedaj prevladujoči latinščini. Kot prvi je prevedel del Justinijanovega kodeksa v nemščino, s čimer je pomembno prispeval k razvoju nemške pravne terminologije. Njegove pravne razprave so doživele več izdaj še v prvi polovici 18. stoletja. Ljubljanski operozi so ga krstili za kranjskega Balda. Martina Pegija lahko štejemo za prvega kranjskega učenega pravnika, ki si je s svojim obsežnim znanstvenim opusom prislužil mednarodni ugled.



.