Tim Horvat je prejel Prešernovo nagrado študentkam in študentom Univerze v Ljubljani

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je na slovesnosti v okviru Tedna Univerze v petek, 3. decembra 2021,  podelil dvanajstim  študentkam in študentom Univerze v Ljubljani Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti. Med nagrajenimi je tudi Tim Horvat, ki zaključil drugostopenjski študij Prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in za izjemen študijski uspeh dobil tudi Zlato listino fakultete.

Tim Horvat je Prešernovo nagrado za študentke in študente prejel za svoje raziskovalno delo pod mentorstvom doc. dr. Aleša Novaka z naslovom Utemeljitev in obseg ustavnopravne sposobnosti gospodarskih družb.

V raziskovalni nalogi z naslovom Utemeljitev in obseg ustavnopravne sposobnosti gospodarskih družb se je Tim Horvat posvetil vprašanjem, ali naj pravnim osebam, in gospodarskih družbam še posebej, priznamo enak obseg ustavnih pravic kot posameznikom, kakšen naj bo obseg priznanih ustavnih pravic, če priznamo le nekatere, in kakšna naj bo njihova teža, če se soočijo z ustavnimi pravicami posameznikov. Raziskovalna naloga je zasnovana okoli treh problemskih sklopov. Prvi se nanaša na pravnoteoretično analizo pravne subjektivitete. Avtor se v tem delu zavzema za drugačen pristop h konceptualizaciji pojma pravne upoštevnosti entitet, ki so pravno pripoznane. V drugem sklopu raziskovalne naloge pisec analizira različne možne utemeljitve ustavnopravne sposobnosti. Gre za tehtno analizo dveh stoletji pravnoteoretične misli, ki je predstavljena na pregleden in poglobljen način hkrati. V tretjem sklopu se dobitnik Prešernove nagrade posveti izrazito težavnemu določanju obsega ustavnopravne sposobnosti pravnih oseb. Zavzame se za bistveno bolj niansirano priznavanje pravic pravnim osebam kot prevladuje danes. Sodišča bi morala pri podeljevanju pravic gospodarskim družbam izhajati ne samo iz narave določene gospodarske družbe, temveč bi morala upoštevati tudi namen pravice ter – končno – upoštevati tudi, da so končni naslovniki prava še vedno posamezniki, zato združenja, ki naj bi posameznikom pomagala dosegati določene pravno in vrednostno dopustne cilje, nikoli ne morejo imeti vrednotne prednosti pred človekom.

Raziskovalna naloga Tima Horvata je izvirno, tehtno in zrelo znanstveno delo. Avtor je samostojno opredelil pomembno in aktualno znanstveno vprašanje, ki je v slovenskem, pa tudi v evropskem prostoru izrazito zanemarjeno, ga temeljito primerjalnopravno analiziral in ponudil rešitve, ki so samonikle in izzivalne.

Timu Horvatu iskreno čestitamo !