Predmetnospecifične kompetence

• na področju teorije prava: razumevanja in analize dejavnikov spreminjanja prava, razumevanja klasičnih in sodobnih teoretskih pristopov k razumevanju prava in družbe, zgodovinske in sociološke interpretacije temeljnih pravnih institucij, kritičnega razmisleka o pravu in njegovi naravi (npr. v povezavi z etičnimi dilemami, ki spremljajo pravno odločanje);
• na področju kazenskega prava: razumevanja institutov kazenskega materialnega in procesnega prava, neposredne uporabe znanja v pravosodni praksi pri delu tožilstva, kazenskega pravosodja, odvetništva, nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s kazenskim področjem (žrtve nasilja, droge, trgovina z ljudmi ipd.) ter na drugih področjih, ki imajo stik s kazenskim pravom (zapori, centri za socialno delo ipd.);
• na področju delovnega prava in prava socialne varnosti: argumentiranega interpretiranja zakonskih določb s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, prenosa tega znanja v različne oblike vlog v postopkih pri delodajalcih in pred sodiščem, v upravno socialnem postopku in socialnem sporu;
• na področju civilnega prava: poznavanja temeljne zgradbe pravnih institutov s področja obligacijskega, stvarnega, dednega in družinskega prava, analiziranje konkretnih življenjskih primerov ter argumentirano kritično presojanje pravnih vsebin s teh področij, izdelava preprostejših zapisov pravnih poslov s področja družinskega prava, razumevanja in medsebojnega povezovanja temeljnih načel in procesnih določb v civilni pravdi ter uporaba tega znanja pri vodenju ali sodelovanju v sodnem postopku, sestave listin in vlog v pravdi ter sodnih odločb, pravilne uporabe nacionalnega prava in pravo EU na področju določitve uporabnega prava ter mednarodne pristojnosti in izvršitve tujih sodnih odločb, razumevanja posebnih civilnih postopkov ter uporabe tega znanja pri vodenju ali sodelovanju v sodnem postopku;
• na področju gospodarskega prava: znanstvene analize problemov gospodarskega prava in konkurenčnega prava, izdelave preprostejših zapisov pravnih poslov (ustanovitveni akti, družbene pogodbe) in zapisov v konkurenčnopravnih postopkih, prenosa znanja v različne oblike vlog v postopkih;
• na ekonomsko-pravnem področju: poznavanja in razumevanja gospodarskega okolja, za katero se ustvarja pravo in kritičnega vrednotenja pravnih pravil za reševanje gospodarske problematike, razumevanja temeljnih ekonomskih in pravnih instrumentov s področja financ, neposredne uporabe znanja pri delovanju v gospodarskih družbah in tudi v javnem sektorju;
• na področju upravnega prava: razumevanja institutov upravnega procesnega prava in uporabe pridobljenega znanja v upravnih in upravnosodnih zadevah ter tudi pri zastopanju subjektov javnega ali zasebnega sektorja, ki se udeležujejo navedenih postopkov, kritičnega vrednotenja skladnosti praktičnega ravnanja na davčnem področju s teoretičnimi izhodišči in postavljenimi pravnimi pravili. Argumentiranega razlaganja zakonskih določb s področja prava varstva okolja in uporabe znanja pri delovanju podjetij, ki s svojo dejavnostjo posegajo v okolje;
• na področju mednarodnega javnega prava: razumevanja mednarodnopravnih institutov glede na okoliščine posamičnega primera, uporabe znanja pri srečevanju z mednarodnopravno problematiko tako v pravosodju kot tudi v državni upravi in pri delu gospodarskih družb ter v različnih evropskih in mednarodnih institucijah;
• na področju ustavnega prava: razumevanja ustavne ureditve in procesnih instrumentov ustavnosodnega postopka, argumentiranega interpretiranja in analiziranja sodne prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), uporabe znanja pri pripravi različnih vlog na ustavno sodišče in ESČP, sodelovanja v vladnih in parlamentarnih postopkih;
• na področju pravne zgodovine in rimskega prava: razumevanja zgodovinske pogojenosti nastanka pravnih pravil in načel; poznavanja glavnih zgodovinskih temeljev sodobne pravne ureditve (rimsko in obče pravo, običajno pravo, pravo sodišč in pravna doktrina) ter metodoloških pristopov pri pravnozgodovinskem raziskovanju; presojanja pravno relevantnih fenomenov v daljšem časovnem obdobju in spoznavanje metod za rekonstrukcijo konkretnega pravnega primera; analize in sinteze ter povezovanja med konkretnim primerom in pravno rešitvijo; razumevanja in uporabe ustaljene pravne terminologije.