Jezikovna dostopnost pravic socialnega varstva v Sloveniji

TEMELJNI RAZISKOVALNI PROJEKT

Razumevanje pravnega jezika je eden od predpogojev za aktivno in enakopravno sodelovanje v vsaki demokratični skupnosti. Posameznikom omogoča, da poznajo oziroma se zavedajo svojih pravic in obveznosti na različnih pravno urejenih življenjskih področjih in s tem postanejo aktivni pravni subjekti oziroma agenti. V tem pogledu učinkovit dostop do socialnih pravic oziroma pravic iz sistema socialne varnosti, ki jih določa več členov slovenske ustave (50. člen, ki ureja pravico do socialne varnosti, 51. člen, ki ureja pravico do zdravstvenega varstva, 52. člen, ki ureja posebno varstvo invalidov, ipd.) in ki temeljijo na njenem osrednjem načelu (pravne in) socialne države (nem. Sozialstaatsprinzip), določenem v 2. členu, omogoča posamezniku in njegovim družinskim članom aktivno in enakopravno udeležbo v tržni demokraciji, saj jim le-te zagotavljajo ustrezno raven javnega dohodkovnega varstva ter jim v stiski zagotavljajo prepotrebno ekonomsko varnost.

Raziskovalni projekt izhaja iz domneve, da je pravni jezik, ki se uporablja na področju socialnega varstva (kot podsistem sistema socialne varnosti), preveč kompleksen in tako nejasen, da bi ga povprečni, prava nevešč upravičenec lahko ustrezno razumel, ter da pojasnjevalna besedila (kot manifestacije normativnega ali uradnega jezika na tem področju), ki jih na spletu objavljajo vlada ali pristojna ministrstva, niso ustrezno (ali sploh) poenostavljena na način, da bi splošni populaciji omogočila preprost in s tem dejansko učinkovit dostop do vrste socialnih pravic. Podobno velja za uradne obrazce, in jezik, uporabljen pred centri za socialno delo oziroma v e-podprtih postopkih uveljavljanja socialnovarstvenih pravic. Uporaba jezika in način komunikacije tako ustvarjata pomembno oviro za dostop do pravic iz sistema socialnega varstva, kar lahko poveča stopnjo socialne razslojenosti družbe ter raven (neidentificirane) revščine in socialne izključenosti širom Slovenije. Običajno pa so takšna z jezikom pogojena nerazumevanja pravic in obveznosti posledica ne le (namernega) pomanjkanja jasne in kakovostne priprave zakonodaje (načela in tehnike normiranja, ki upoštevajo ustrezne metodološke, strukturne in jezikovne kriterije) s strani države ali vlade, temveč tudi pomanjkanja družbeno vključujočega in proaktivnega pristop k javnemu obveščanju oziroma sporočanju področnih pravic in obveznosti oziroma, širše, pravil prava socialne varnosti nasploh.

Raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo pravniki, jezikoslovci, računalničarji in strokovnjaki za socialno delo, bo analizirala jezikovno dostopnost pravic do socialne pomoči v Sloveniji in načine, kako se te zakonske pravice različni oblastni subjekti sporočajo širši populaciji kot potencialnim upravičencem s strani države (socialni kontekst prava). V okviru raziskovalnega projekta bo skupina izdelala jezikovno prilagojena normativna besedila, ki jih uporablja vlada in drugi oblastni organi, (računalniške) modele za prihodnje jezikovne prilagoditve teh besedil in socio-jezikovne modele za učinkovito širitev pravnega znanja ter socio-jezikovne smernice o uporabi jezika javnih uslužbencev v socialnih upravnih postopkih.

NASLOV: Jezikovna dostopnost pravic socialnega varstva v Sloveniji

ŠIFRA PROJEKTA: J5-50169

VODJA PROJEKTA: doc. dr. Luka Mišič

NOSILEC PROJEKTA: 583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

PARTNETJI V PROJEKTU:

  • 581 - Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • 106 - Institut "Jožef Stefan"
  • 591 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

TRAJANJE PROJEKTA: 1. 10. 2023 - 30. 9. 2026

OBSEG FINANCIRANJA: 2571 letnih raziskovalnih ur cenovne kategorije A za obdobje 3 let (1,51 FTE)

FINANCER: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije - ARIS

SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE:

583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta:

581 - Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta:

106 - Institut "Jožef Stefan":

591 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo:

FAZE PROJEKTA:

1. Faza (1. - 18. mesec)- zbiranje besedilnih podatkov in jezikovno vrednotenje:

  • Cilj: zbrati korpus besedilnih podatkov in ga analizirati z vidika jezikovne dostopnosti.
  • Aktivnosti: izbira besedilnih podatkov in kategorizacija, priprava besedilnih podatkov v enotni računalniško berljivi obliki, kvalitativna in kvantitativna jezikovna analiza jezikovne kompleksnosti.
  • Rezultati: izbor razpoložljivih besedilnih podatkov, pripravljeni besedilni podatki, kvalitativne in kvantitativne analize opisane na predloženem prispevku na konferenci.

2. Faza (6. – 22. mesec) - etnografsko raziskovanje in oblikovanje vzorčnih besedil:

  • Cilj: zagotoviti etnografske podatke o dostopnosti uradne komunikacije in uporabiti ugotovitve, skupaj z rezultati 1. faze, za izdelavo poenostavljenih vzorčnih besedil, ki se bodo uporabljala v fazi 3.
  • Aktivnosti: določitev vrste in zahtevnosti jezika (normativnega in naravnega), ki se uporablja v pristojnih delovnih središčih (ustni postopek); vrednotenje dostopnosti jezika na pristojnih centrih za socialno delo; priprava na eksperimentalne študije o uporabnikih.
  • Rezultati: poročilo o analizi mehanizmov in problemov nedostopnosti uradne komunikacije in dokumentov (shranjeno v repozitoriju odprtih podatkov - RUL, ADP, Zenodo); poročilo o omejitvah in ovirah, ki so jih ugotovili prosilci v centrih za socialno delo; shranjeno v odprtem podatkovnem arhivu (RUL, ADP ali Zenodo); vzorčna besedila (za uporabo v eksperimentalnih študijah uporabnikov – delovna faza 3).

3. Faza (23. – 36. mesec)- eksperimentalne študije o uporabnikih:

  • Cilj: preučiti jezikovno dostopnost besedil, ki obravnavajo socialne pravice skozi eksperimentalno uporabniško študijo. Na podlagi analiziranih odgovorov bomo razvili strategije za prilagoditev uradnih obrazcev in drugih besedil, ki posredujejo informacije o pravicah iz socialne pomoči v Sloveniji.
  • Aktivnosti: oblikovanje in distribucija eksperimentalne raziskave, analiza odgovorov iz študije uporabnikov, oblikovanje strategij jezikovnih prilagoditev.
  • Rezultati: podatki iz raziskav o obeh skupinah, shranjeni v odprtih podatkih v repozitoriju odprtih podatkov (RUL, ADP ali Zenodo); analize podatkov uporabniških anket; strategije in smernice (predložen 1 članek v reviji).

4. Faza (1. do 36. mesec) – usklajevanje in širjenje:

  • Cilj: učinkovito in pregledno usklajevanje, razširjanje in obveščanje o rezultatih raziskav.
  • Aktivnosti: začetek projekta, splošno razširjanje in komuniciranje; 2 organizirana dogodka; znanstvene publikacije; usklajevanje projekta.
  • Rezultati: Vzpostavitev in stalna uporaba spletne strani projekta in profilov na družbenih omrežjih; znanstvene konference; znanstvene publikacije; učinkovito in pregledno izvajanje projekta.
Kontakt Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta
Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana 01 / 42 03 100 01 / 42 03 115