Teoretični in praktični vidiki modernizacije upravnega postopka v Sloveniji

CILJNI RAZISKOVALNI PROGRAM:

Predlagani raziskovalni projekt z naslovom »Teoretični in praktični vidiki modernizacije upravnega postopka v Sloveniji« se osredotoča na analizo strokovnih podlag za pripravo in implementacijo novega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s primerjalno in praktično analizo dometa in problematičnosti procesnih institutov.

Razdeljen je na tri glavne vsebinske sklope, vsak vsebinski sklop pa še na samostojna (pod)poglavja, ki si sledijo v smiselnem zaporedju.

V prvem vsebinskem sklopu predlagani raziskovalni projekt najprej preučuje razvoj upravnega postopka v Sloveniji, skupaj s pravno tradicijo, na kateri temelji ZUP ter kritično vrednoti dosedanje spremembe ZUP, predvsem v luči sodobnih (razvojnih) trendov javne uprave (npr. koncept dobre javne uprave, deregulacija in privatizacija, globalizacija poslovanja, evropeizacija v konvergenci načel in prava, digitalna preobrazba). Sledi analiza upravne, upravnosodne ter ustavnosodne prakso, s poudarkom na tistih procesnih institutih oziroma fazah upravnega postopka, ki v praksi odpirajo največ težav (npr. obseg uporabe ZUP, pravila o pristojnosti, identifikacija vlog posameznega subjekta v upravnem postopku). Posebej analizira tudi prakso ESČP in Sodišča EU glede ustavnih procesnih jamstev v upravnem postopku in vrednoti njeno uresničevanje pri nas. Zaradi zagotavljanja vladavine prava, zaupanja v pravo in pravne varnosti preučuje tudi pomen, domet in vsebino vezanosti uprave na stališča sodišča. Poseben poudarek daje kritični analizi (dosedanjih) ukrepov, sprejetih z namenom digitalizacije upravnega postopka, ob upoštevanju evropskih trendov glede digitalizacije, umetne inteligence in avtomatizacije v upravnem postopku, ter teoretični predstavitvi institutov, ki jih ZUP ne ureja ali jih ureja le parcialno, kot so npr. garantni akti, realni akti, alternativno reševanje upravnih zadev in konkurenčni postopki.

Drugi vsebinski sklop preučuje smernice razvoja upravnega postopka na ravni EU, s poudarkom na osnutku Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi EU iz leta 2016 in vzorčnih pravilih, ki so bila temelj za osnutek uredbe EU o »evropskem ZUP«, ter izbrane tuje ureditve upravnega postopka (nemško, italijansko in hrvaško), tako z vidika normativne ureditve kot tudi (upravne in upravnosodne) prakse. Cilj te analize je identificirati podobnosti in razlike s slovensko ureditvijo upravnega postopka ter na podlagi kritične ocene procesnih rešitev in institutov, ki so sprejeti v tujih pravnih redih (in jih pri nas ne poznamo ali so urejeni drugače), oblikovati morebitne predloge bodoče ureditve.

Zadnji (tretji) vsebinski sklop podaja preskriptivna vodila za odpravo pomanjkljivosti oziroma za izboljšanje pravne ureditve upravnega postopka v prihodnje v dveh vsebinskih sklopih: najprej po uveljavljenih institutih oziroma procesnih rešitvah v ZUP (obseg in domet razumevanja upravnih postopkov in veljava ZUP, temeljna načela ZUP (pomen, vsebina, število, vprašanje njihovega preoblikovanja), pristojnost, komunikacija med organi in strankami, vročanje, roki in naroki, vrnitev v prejšnje stanje, vzdrževanje reda in stroški postopka, digitalizacija upravnega postopka, začetek postopka in zahtevki strank, splošna pravila postopka, dokazovanje, odločba in sklep, redna pravna sredstva, izredna pravna sredstva, izvršba), nato pa še glede procesnih institutov oziroma rešitev, ki jih veljavni pravni red sploh ne pozna oziroma jih ureja zgolj obrobno. V tem delu kritično ocenjuje prednosti in slabosti uvedbe novih institutov v upravni postopek (garantni akti, alternativno reševanje upravnih zadev, realni akti javne uprave, konkurenčni postopki), ter predstavlja konkretne možnosti glede digitalizacije upravnega postopka, avtomatizacije upravnega postopka, uvedbe umetne inteligence v upravni postopek in glede permanentnega usmerjenega izobraževanja in usposabljanja uradnih oseb.

NASLOV: Teoretični in praktični vidiki modernizacije upravnega postopka v Sloveniji

ŠIFRA PROJEKTA: V5-2383

VODJA PROJEKTA: doc. dr. Bruna Žuber

NOSILEC PROJEKTA: 583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

PARTNETJI V PROJEKTU:

  • 590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
  • 1608 - Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
  • 503 - Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

TRAJANJE PROJEKTA: 1. 10. 2023 - 30. 9. 2026

OBSEG FINANCIRANJA: 120.000,00 EUR, cenovne kategorija A

FINANCER:

  • Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije – ARIS
  • Ministrstvo za javno upravo - MJU

   

SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE:

583 - Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta:

590 - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

1608 - Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

503 - Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani


FAZE PROJEKTA:

1. Faza (12 mesecev):
  • Aktivnosti: analiza veljavne normativne ureditve upravnega postopka, stališča teorije in obstoječe upravne ter sodne prakse.
  • Rezultati: predstavitev razvoja upravnega postopka pri nas in oris pravne tradicije, na kateri temelji veljavni ZUP; kritična analiza sprejema ZUP in dosedanjih sprememb ZUP; analiza upravne prakse po posameznih institutih oziroma fazah postopka; analiza upravnosodne prakse po posameznih institutih oziroma fazah postopka; analiza ustavnosodne prakse, ki se nanaša na upravni postopek; ocena obstoječe digitalizacije upravnega postopka in analiza evropskih trendov glede digitalizacije, umetne inteligence in avtomatizacije v upravnem postopku; študij pomena, dometa in vsebine vezanosti uprave na stališča sodišč; analiza prakse ESČP in Sodišča EU glede ustavnih procesnih jamstev v upravnem postopku skupaj z oceno njihovega upoštevanja pri nas; teoretična predstavitev institutov, ki jih veljavna ureditev upravnega postopka ne predvideva in izhodiščna opredelitev do njihove umestitve v normativni okvir upravnega postopka.

2. Faza (8 mesecev):

  • Aktivnosti: preučevanje smernice razvoja upravnega postopka na ravni EU in ureditev, ter prakso uporabe upravnega postopka v nekaterih izbranih tujih pravnih ureditvah
  • Rezultati: analiza evropskih smernic razvoja upravnega postopka in ocena možnosti ter primernosti njihove aplikacije v naš pravni red; predstavitev izbranih tujih ureditev upravnega postopka z identifikacijo prednosti ter slabosti njihovih ureditev in oceno možnosti ter primernosti za aplikacijo posameznih institutov oziroma postopkovnih rešitev v naš pravni sistem.

3. Faza (16 mesecev):

  • Aktivnosti: oblikovanje konkretnih predlogov normativnih rešitev za prihodnjo pravno regulacijo upravnega postopka v Sloveniji, ki bodo oblikovani v dveh sklopih (konkretni predlogi po uveljavljenih institutih oziroma procesnih rešitvah v ZUP, ter konkretni predlogi glede možne bodoče normativne ureditve procesnih institutov oziroma rešitev, ki jih veljavni pravni red sploh ne pozna oziroma jih ureja zgolj obrobno), ter konkretni predlogi glede permanentnega usmerjenega izobraževanja in usposabljanja uradnih oseb.
  • Rezultati: oblikovanje konkretnih predlogov za spremenjeno ureditev upravnega postopka pri nas v prihodnje skupaj s kritično analizo prednosti in slabosti vseh predlaganih sprememb.
Kontakt Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta
Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana 01 / 42 03 100 01 / 42 03 115