Sodeluj

Kaj je Pravna svetovalnica za begunce in tujce?

Pravna svetovalnica je moderen način izobraževanja, ki študentom že v času študija poleg teoretičnega znanja daje tudi praktične delovne izkušnje, zlasti veščine v obliki pisanja pravnih dokumentov v zvezi z urejanjem statusa prosilcev za mednarodno zaščito in drugih tujcev. 

Pravna svetovalnica za begunce in tujce je sestavljena iz dveh delov.

Prvi del predstavljajo uvodni seminarji zunanjih predavateljev – strokovnjakov s področja prava migracij, ki običajno potekajo novembra in decembra (enkrat do dvakrat tedensko v popoldanskih urah).

Drugi del pa predstavlja praktično delo v okviru ene izmed partnerskih mentorskih organizacij:

  • Vrhovno sodišče RS
  • Upravno sodišče RS
  •  Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC)
  • Varuh človekovih pravic
  •  Slovenska filantropija
  •  Ministrstvo za notranje zadeve
  •  Svetovalci za begunce in odvetniške pisarne

Študentje morajo opraviti 80 ur praktičnega dela. Delo poteka po razporedu, dogovorjenem med študentom in mentorsko organizacijo; vsebina je odvisna od dela, ki ga opravlja mentorska organizacija.

Kako in kdaj se lahko prijavim?

Poziv k prijavam na Pravno svetovalnico za begunce in tujce je na spletni oglasni deski Pravne fakultete objavljen septembra vsako leto, rok za prijave pa se običajno izteče v prvem tednu oktobra. Takrat se začne izbirni postopek študentov – klinikantov za prihajajoče študijsko leto. S prijavljenimi študenti so v primeru večjega števila prijav v drugem ali tretjem tednu oktobra opravljeni kratki osebni razgovori.

Prijavijo se lahko študenti, ki so vpisani v 4. letnik dodiplomskega študija ali študenti podiplomskega študija na Pravni fakulteti. Takrat se namreč srečate z upravnim pravom, upravnim postopkom in upravnim sporom, ki so zelo pomembni za azilno pravo in pravo migracij.

Pri praktičnem delu z mentorji iz partnerskih organizacij pa boste predvsem uporabljali znanje, ki ga dobite pri izbirnem predmetu Pravo migracij in azila, zato k sodelovanju vabimo predvsem študente, ki so ta predmet že opravili. Predmet lahko vpišete tudi, če ste vpisani v 4. letnik in v zimskem semestru obiskujete predavanja, ki vam bodo koristila, ko začnete s prakso.

Kreditno vrednotenje

Pravna svetovalnica za begunce in tujce je uradno akreditirana obštudijska dejavnost, kar pomeni, da lahko študenti za uspešno zaključeno sodelovanje pridobijo 4 ECTS. V zvezi s tem več informacij najdete na naslednji povezavi: http://www.pf.uni-lj.si/oglasna-deska/i-stopnja-187/arhiv3003/kreditno-vrednotenje-pravnih-klinik/

Zakaj Pravna svetovalnica za begunce in tujce? – vtisi udeležencev

»Udeležbo na Pravni svetovalnici za begunce in tujce svetujem vsem, ki jih je pritegnila materija, ki se je obravnavala pri predmetu Pravo migracij in azila in bi radi poglobili svoje znanje in se še bolj posvetili problematiki s tega področja. V teoretičnem delu Svetovalnice se dodobra spozna postopek, možnosti sodnega varstva, na drugi strani pa se pridobi tudi vpogled v probleme s katerimi se srečujejo vsi udeleženi v postopku in vsakdanje izkušnje predavateljev. Pohvalno je, da se spozna problematika iz vseh zornih kotov, saj svoja stališča delijo iz Ministerstva za zunanje zadeve, sodnik, prosilci za mednarodno zaščito, svetovalci za begunce…, kar omogoča, da si lahko ustvarimo celovito sliko in da dodobra spoznamo postopek. Svetovalnico pa priporočam tudi vsem, ki so bolj usmerjeni v prakso in ki snov najraje preučujejo z dejanskim opravljanjem dela. Udeležencem je ponujen širok nabor praks, kjer jih mentorji vključijo v njihovo vsakdanje delo. Moja izkušnja opravljanja prakse na Upravnem sodišču je odlična, saj sem se lahko ukvarjala z aktualnimi primeri, katerim sem lahko sledila od spisa do sodne obravnave. V okviru prakse sem preizkusila pridobljeno znanje na fakulteti, pridobila izkušnjo dela na sodišču in izvedela ogromno koristnih nasvetov iz prve roke.«
Maruša Juhant, udeleženka klinike v študijskem letu 2019/2020

»Pravna svetovalnica za begune in tujce je odlična priložnost za poglobitev znanja s področja azilnega prava. Teoretični del klinike je obsegal predavanja strokovnjakov z različnih področij, in nam omogočil vpogled v delo tako MNZ in policije kot svetovalcev za begunce. Poleg tega smo imeli priložnost slišati mnenje o našem azilnem postopku iz prve roke, s strani prosilcev za mednarodno zaščito. Praktični del je predstavljal neprecenljivo izkušnjo z delom v praksi, saj smo se srečali z aktualnimi primeri in problemi azilnega postopka. Sama sem bila na praksi pri Upravnem sodišču, kjer sem imela priložnost rešiti aktualen primer z uporabo pravnega znanja, ki sem ga pridobila pri izbirnem predmetu Pravo migracij in azila ter s predavanji v okviru teoretičnega dela klinike. Sodelovanje na kliniki toplo priporočam vsem študentom, ki jih to področje zanima, saj bodo pridobili nov vpogled in znanja, ki jih v okviru rednih predavanj ni mogoče pridobiti.«
Tjaša Kalin, udeleženka klinike v študijskem letu 2019/2020

»V okviru pravne svetovalnice za begunce in tujce sem opravljala prakso na Vrhovnem sodišču. Prek tega sem dobila sicer nedostopno priložnost spoznati delo te institucije na področju azilnega prava. Delo na konkretnih primerih in pomoč izkušenih mentorjev sta mi pomagala pri izboljšanju razumevanja tako vsebine pravice do azila in subsidiarne zaščite kot tudi samega postopka. Skupaj z izbirnim predmetom Pravo migracij in azila ter uvodnim teoretičnim delom klinike sem tako dobila osnovno znanje iz tega področja, kar je še posebej z vidika omejenosti celovite oziroma novejše literature v zvezi s slovenskim azilnim postopkom težko nadomestljivo izhodišče za nadaljnje ukvarjanje s tem področjem.«
Živa Šketa, udeleženka klinike v študijskem letu 2018/2019

»Sodelovanje na pravni kliniki in kasneje na moot courtih se mi zdi verjetno najboljša izkušnja na faksu. Gre za izredno koristno in hkrati poučno delo, ki študentu poleg teoretičnega znanja zagotovi za kasnejšo poklicno pot sila pomembne praktične izkušnje. To velja morda v še večji meri za sodelovanje na moot courtu, kjer se študent preizkusi tako v raziskovalnem delu, kot tudi v sposobnosti pravne argumentacije, ki je kot taka temeljno pravnikovo orožje. Če bi se enkrat študiral, bi se vsekakor odločil za ponovno sodelovanje na kliniki ter se preizkusil na čim več moot court tekmovanjih.«
David Premelč, partner pri Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, udeleženec programa pravne klinike v letu 2001/2002, član zmagovalne ekipe na moot court tekmovanju leta 2003

»Pri pravni kliniki Pravna svetovalnica za begunce in tujce sem sodelovala v študijskem letu 2002-2003. Delo na kliniki je pomenilo zame prvo priložnost srečati se s pravom v praksi: Namesto učenja zakonov ali učbenikov je šlo za vsebinsko razumevanje interakcije med mednarodnim in domačim pravom. Predavanja niso torej le razlagala prava, ampak so se osredotočila na praktično rabo prava - kako konkretno pomagati posamezniku v določeni situaciji. Kot taka je bila klinika dobrodošla sprememba v študijskih letih, zato bi jo vsakemu študentu toplo priporočila, tako tistim, ki razmišljajo o odvetniški karieri kot tistim, ki si želijo študirati v tujini. Namreč, prostovoljno delo, ki je tudi del pravne klinike, na tujih univerzah razumejo kot dokaz študentove radovednosti, dobrodelnosti, človečnosti in spoštovanja do drugačnih in pomoči potrebnih, hkrati pa je tudi dokaz predanosti pravniškemu poklicu. Delati prostovoljno delo na kliniki, svetovati ljudem, ki so v stiski, mi je bilo v veliko veselje. Še danes se spominjam tistih, ki sem jim mogla pomagati v okviru pravne klinike, prav tako pa so mi ostali v izrednem spominu tudi moji učitelji in mentorji. Vsem študentom bi kliniko priporočila kot izredno in nepozabno izkušnjo.«
Veronika Fikfak, MJur, MPhil (Oxon), associate professor, University of Copenhagen, udeleženka programa pravne klinike v letu 2002/2003


Kontakt Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta

Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana
01 / 42 03 100 01 / 42 03 115