Digitalizacija in uporaba umetne inteligence z vidika pravic starejših oseb

Projekt naslavlja področje digitalizacije, uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in umetne inteligence (AI), v različnih sferah življenja starejših oseb, tako na področju javnih storitev (npr. zdravstvo) kot na področju zasebnih storitev (e-bančništvo). Na mednarodni, evropski in nacionalni ravni je prehod na digitalne storitve ter vse pogostejša uporaba umetnointeligenčnih sistemov postalo ključno vodilo zlasti v okviru odziva na pandemijo COVID-19, pri čemer so v ospredju brezkontaktne rešitve. Poleg tega sta digitalizacija in uporaba umetne inteligence ena izmed ključnih pogojev za prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo.

S projektom bo naslovljeno vprašanje, kako digitalizacija in uporaba umetnointeligenčih sistemov vplivata na pravice starejših oseb, za katere se zdi, da v relevantnih načrtih ter pravnih aktih, ki spodbujajo čim hitrejši prehod na digitalne storitve in uporabo umetnointeligenčnih sistemov, niso ustrezno naslovljeni. Cilj projekta je oblikovati priporočila za implementacijo in uresničevanje digitalizacije in uvedbe umetnointeligenčnih sistemov na nacionalni ravni, ki bodo skladna z mednarodnim in nacionalnim normativnim okvirjem varstva človekovih pravic starejših oseb. Na eni strani je treba starostnike opolnomočiti z dostopom do IKT in AI ter izboljšati njihovo digitalno pismenost, po drugi strani pa je treba poskrbeti, da je razvoj IKT in AI prilagojen starostnikom, pri čemer zagotavlja varno okolje ob spoštovanju človekovih pravic in ne poglablja diskriminacije.

Projektna ekipa:

• Študenti: Rea Šaina, Lovro Bobnar, Barbara Vičič, Natalija Zlatanova, Leon Veljković in Una Vukotić
• Pedagoška mentorica: as. dr. Maruša Tekavčič Veber
• Strokovni sodelavec: dr. Matej Kovačič (IJS)