Študenti UL v delovnem okolju (ŠULDO)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 1. julija 2022 na svoji spletni strani objavilo javni razpis Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023. Namen izvedbe projektov je povezovanje visokošolskih zavodov z gospodarskim sektorjem (projekti A) in negospodarskim in neprofitnim sektorjem (projekti B) v lokalnem oz. regionalnem okolju ter izvajanje inovativnih prožnih oblik učenja za razvoj kompetenc in praktičnih izkušenj študentov. Sofinancirani so petmesečni projekti, ki se izvajajo v skupinah od 6 do 10 študentov pod mentorstvom pedagoškega mentorja in delovnega mentorja (projekti A) in trimesečni projekti, ki se izvajajo v skupinah od 4 do 8 študentov pod mentorstvom pedagoškega mentorja in strokovnega sodelavca iz lokalnega/regionalnega okolja (projekti B) Projekti se morajo zaključiti najkasneje do 31. 8. 2023.

Pravna fakulteta v Ljubljani je na razpisu dobila odobrena dva projekta, v skupni vrednosti 31.100,00 EUR.

Seznam projektov Študenti UL v delovnem okolju (ŠULDO), ki se izvajajo na PF:

• Digitalizacija in uporaba umetne inteligence z vidika pravic starejših oseb 
• Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnosti na področju javne varnosti 

Administrativna podpora projektnima ekipama: Lea Kremič

Projekte sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Trajanje projekta: 3 mesece (22. 3. 2023 - 21. 6. 2023)

Kratka vsebina projekta:

Projekt naslavlja področje digitalizacije, uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in umetne inteligence (AI), v različnih sferah življenja starejših oseb, tako na področju javnih storitev (npr. zdravstvo) kot na področju zasebnih storitev (e-bančništvo). Na mednarodni, evropski in nacionalni ravni je prehod na digitalne storitve ter vse pogostejša uporaba umetnointeligenčnih sistemov postalo ključno vodilo zlasti v okviru odziva na pandemijo COVID-19, pri čemer so v ospredju brezkontaktne rešitve. Poleg tega sta digitalizacija in uporaba umetne inteligence ena izmed ključnih pogojev za prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo.

S projektom bo naslovljeno vprašanje, kako digitalizacija in uporaba umetnointeligenčih sistemov vplivata na pravice starejših oseb, za katere se zdi, da v relevantnih načrtih ter pravnih aktih, ki spodbujajo čim hitrejši prehod na digitalne storitve in uporabo umetnointeligenčnih sistemov, niso ustrezno naslovljeni. Cilj projekta je oblikovati priporočila za implementacijo in uresničevanje digitalizacije in uvedbe umetnointeligenčnih sistemov na nacionalni ravni, ki bodo skladna z mednarodnim in nacionalnim normativnim okvirjem varstva človekovih pravic starejših oseb. Na eni strani je treba starostnike opolnomočiti z dostopom do IKT in AI ter izboljšati njihovo digitalno pismenost, po drugi strani pa je treba poskrbeti, da je razvoj IKT in AI prilagojen starostnikom, pri čemer zagotavlja varno okolje ob spoštovanju človekovih pravic in ne poglablja diskriminacije.

Projektna ekipa:

• Študenti: Rea Šaina, Lovro Bobnar, Barbara Vičič, Natalija Zlatanova, Leon Veljković in Una Vukotić
• Pedagoška mentorica: as. dr. Maruša Tekavčič Veber
• Strokovni sodelavec: dr. Matej Kovačič (IJS)

Rezultat projekta:

Artificial intelligence and the rights of older persons

Trajanje projekta: 5 mesecev (22. 3. 2023 - 21. 8. 2023)

Kratka vsebina projekta:

Oktobra 2018 je bil sprejet Akcijski načrt Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2018–2020, ki je sledil podobnemu akcijskem načrtu za obdobje 2010-2015. Gre za prepoznanje dejstva, da je enakovredna udeležba žensk pri zagotavljanju miru in varnosti ključna za vzdržen mir in trajnostni (tudi gospodarski) razvoj. V obeh dokumentih pa kljub pomenu in vlogi gospodarstva pri doseganju zastavljenih ciljev, gospodarski sektor ali vloga podjetij nista omenjena niti z besedo. Prijavljeni projekt tako želi prispevati k zapolnjevanju ugotovljene vrzeli, ki ni tipična le za strateške in akcijske dokumente, pač pa jo je moč zaznati tudi pri delovanju mest in skupnosti in končno države. Tako bodo v okviru projekta analizirane različne možne vloge podjetij in gospodarstva v širšem smislu, s posebnim poudarkom na vlogi žensk, pri doseganju javne varnosti na ravni mest in države. Poseben poudarek bo na vlogi žensk pri zasnovi in razvoju pametnih mest in skupnosti ter njihovem doprinosu k implementaciji obveznosti v okviru Agende za ženske, mir in varnost. Posebej v času pandemije Covid-19 se je izkazalo, da je ta prekomerno vplivala tudi na ženske v gospodarstvu, ki so morale pogosto prevzeti dodatne druge vloge in obveznosti, zlasti pri vzgoji in oskrbi otrok in starejših.

V okviru projektne študije bo projektna ekipa za pristojna ministrstva, izobraževalne ustanove in gospodarske družbe pripravila priporočila, kako projektne rezultate učinkovito implementirati v študijske vsebine, delovno in širše družbeno okolje.

Projektna ekipa:

• Študenti: Alin Jakomin, Lovro Bobnar, Lovrena Jeromelj, Veronika Novak, Gala Martinčič, Sonja Baloh Barovič, Arinna Marin, Ivan Simić, Natalija Hudin in Janja Šlebir
• Pedagoška mentorica: prof. dr. Vasilka Sancin
• Delovna mentorja: Ana Robnik (S&T Iskratel) in dr. Uroš Kerin (ELES)

Pri projektu prostovoljno sodeluje tudi zunanji strokovni sodelavec mag. Bećir Kečanović iz Inštituta za razvoj vključujoče družbe. 


Rezultat projekta:

Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnosti na področju javne varnosti