Dr. Gorazd Kušej in dr. Jože Goričar: ključna akterja razvoja pravne teorije in sociologije v Sloveniji - 11. srečanje

Enajsti dogodek cikla »Imeti svoj glas«, četrtkovih tematskih srečanj ob 100. obletnici PF, se je odvil v četrtek, 20. februarja 2020, ob 12.00 v Klubu Pravnikov Pravne fakultete. Tokratno srečanje je bilo posvečeno predstavitvi življenjskih in poklicnih poti dveh izjemnih akademikov in dolgoletnih sodelavcev na katedri za sociologijo in teorijo države in prava, prof. dr. Gorazda Kušeja in prof. dr. Jožeta Goričarja. Predstavitev sta pripravila as. dr. Kristina Čufar in mladi raziskovalec Nejc Urankar.

Profesor Gorazd Kušej (1907-1985) – dolgoletni predavatelj in raziskovalec na Pravni fakulteti – je s svojim delom postavil temelje pravne teorije in pravne terminologije v našem prostoru. Teorija prava se namreč gradi na ramenih velikanov: ne gre prezreti, da je Kušejev učbenik Uvod v pravoznanstvo oral ledino na področju pravnih ved in pravnega izrazoslovja. Prav tako je Kušej s svojim pedagoškim delom strukturiral pravno razmišljanje generacij pravnikov. Poleg pedagoškega udejstvovanja je bil Kušej pomemben član mednarodne akademske skupnosti ter strokovnjak za ustavno pravo. Na Pravno fakulteto se je vpisal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in naglo začel akademski vzpon. Na fakulteti je deloval v Kraljevini Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno in po njej: družbeno-politične spremembe, ki jim je bil priča, se zrcalijo v njegovem delu. Njegova predanost humanizmu in demokratičnim idealom nas kliče k razmisleku in preizpraševanju ustaljenih predpostavk. Zgodba profesorja Kušeja sovpada z zgodbo Pravne fakultete: je zgodba o pravu ter akademskem razmišljanju o pravu, državi in demokraciji, ki se razteza prek različnih politično-ideoloških sistemov.

Življenjska pot profesorja Jožeta Goričarja (1907-1985) je bila razpeta med pravom in sociologijo. Po študiju prava se je skozi svet pravniške prakse prebijal na širše področje družboslovja in v prelomnem obdobju povojne graditve stopil na pot univerzitetnega učitelja sociologije. Za docenta na Pravni fakulteti je bil izvoljen leta 1951, leto kasneje je bil imenovan za izrednega profesorja, leta 1957 pa še za rednega profesorja. V okviru predmetov Uvod v družbene vede in kasneje Temelji obče sociologije je študentom prava predaval občo sociologijo vse do svoje upokojitve leta 1977. Profesor Goričar pooseblja pionirsko generacijo sociologov, ki je v povojnem obdobju utirala pot sociološki znanosti v našem akademskem prostoru in služila kot vir navdiha vsem, ki so se na to pot šele podajali. Kot mentor vrsti kasneje najuglednejših slovenskih in jugoslovanskih sociologov je bil vselej vzor pedagoške in kolegialne odprtosti, še posebej pa velja izpostaviti pomemben pečat, ki ga je pustil njegov učbenik Sociologija – oris marksistične splošne teorije o družbi (1959). Ta se je s številnimi ponatisi in prevodi za desetletja uveljavil kot eno najbolj znamenitih učnih gradiv na vseh pravnih fakultetah nekdanje skupne države, njegova sociološka misel pa se je na ta način vtkala globoko v družboslovno znanje in razmišljanje generacij študentov.